Torkov muzejski večer na gradu v Idriji je publiko popeljal v čas pred in med drugo svetovno vojno. Muzealci so v goste povabili uglednega novinarja in urednika Alija Žerdina ter ga prosili, naj se v spomin na obletnico medvojnega delovanja Tiskarne Slovenija v predavanju osredotoči na tiskano časopisje iz tistega obdobja.
Objavljeno: torek, 9. oktober 2024 ob 8:08 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
Ali Žerdin že vrsto let zbira in bogati svojo zbirko časopisov. Od plahih začetkov in slučajnih nakupov je projekt prerasel v strastno zbirateljstvo in sistematsko iskanje redkih ali pa za Slovenijo posebej pomembnih časopisnih izdaj. Življenje dnevnega časopisa je obsojeno na relativno kratko življenje. Ko zjutraj bralci listajo dnevno izdajo so na včerajšnjo že pozabili. Uredništva hranijo izvode in jih kot obvezne izvode oddajajo tudi v zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice. Ta je zakladnica narodovega spomina tudi na področju časopisnega tiska.
Z digitalizacijo in odprtimi kanali za splošno javnost pa postajajo arhivski časopisi dostopni praktično vsakomur brez omejitev. Vendar pa Ali Žerdin svojo zbirko časopisov gradi drugače. Zanimajo ga izključno tiskani izvodi z vsemi znaki staranja in obrabe. Te po nakupu zaradi lažje obdelave in študija seveda digitalizira in originale skrije pred dnevno svetlobo. Ta je poleg vlage in glodavcev največji sovražnik časopisnega papirja. Ali Žerdin je publiki na predavanju v Idriji predstavil širok izbor časopisov, ki so izhajali na ozemlju Slovenije pa tudi v tujini. Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Ljudska pravica, Partizanski dnevnik, Borba, Slovenski poročevalec so imena le nekaterih časopisov, ki so v letih pred in med drugo svetovno vojno izhajali v Sloveniji.
Do današnjih dni se nobeden ni ohranil z istim imenom. Edini poskus Slovenca po uvedbi parlamentarne demokracije se ni uspešno končal.
Kot velik poznavalec časopisnega medija je Ali Žerdin na predavanju v Idriji primerjal zapise posameznih časopisov ob prelomnih javnih dogodkih. Odkrival je nianse v poročanju pa tudi jasno prepoznavne navijaške zapise za to ali ono stran.
Proučeval je tudi odzivnost redakcij na aktualne dogodke nekdaj in jih primerjal z današnjimi. Ugotovil je, da bi si tudi današnji uredniki centralnih redakcij vedno ne zaslužijo pohvale. Tako je Delo na primer zelo skopo in bežno zapisalo, da v Berlinu rušijo znani zid. Dogodek, ki z današnjega gledišča predstavlja pomembno zgodovinsko prelomnico, bi si zagotovo zaslužil primernejše pozornosti časnika. Enako kritičen je bil tudi do poročanja Dela ob lanskoletnem vdoru Hamasa v Izrael.
»Časopisom, ki imajo verodostojne novinarje in urednike ter objavljajo podpisane članke zaupam. Ne zaupam pa glasilom, ki so brez urednikov in članki brez podpisa,« je povedal Ali Žerdin. Na vprašanje enega od poslušalcev, kako današnji levi in desni časopisi poročajo o istih dogodkih pa predavatelj ni našel pravega odgovora. Ugotovil je, da dnevni časopisi Večer, Dnevnik, Primorske novice in Primorski dnevnik sodijo v levo-liberalni krog, Delo pa v liberalno-levi krog. Dnevnega časopisa, ki bi sodil v sredino in na desnico v Sloveniji ni in zato analiza poročanja in iskanje razlik pač ni mogoče.
Kljub temu, da ima v zasebni zbirki že več kot 1.500 tiskovin si še vedno prizadeva, da bi se dokopal do nekaterih redkih izdaj. Glavna ovira so seveda sredstva, saj lahko izvod posebej iskanega časopisa doseže tudi ceno več tisoč dolarjev. Ob koncu predavanja je bil gost vesel dragocenega darila. Založnik Damijan Bogataj mu je podaril reprint izvoda Komunističnega manifesta, ki je izšel v založbi časnika Naprej v Idriji leta 1908. Gre za prvi prevod in prvo izdajo tega manifesta v slovenskem jeziku, ki je bil ob izdaji in prvem natisu dragoceno čtivo za vse predvojne revolucionarje.