Ko so v Spodnji Idriji začeli obnavljati stranski oltar sv. Janeza Nepomuka niso pričakovali, da bodo našli skoraj 170 let stara dokumenta. Prav njuna vsebina pa je razkrila imena mojstrov, ki so oltar izdelali, in ovrgla dosedanjo domnevo o njegovem avtorstvu.
Objavljeno: sreda, 19. avgust 2026, ob 12:13 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: arhiv IN
Župnija Spodnja Idrija je lani začela obnovo desnega stranskega oltarja v cerkvi Device Marije Vnebovzete. Oltar, posvečen sv. Janezu Nepomuku, je bil izdelan leta 1857. Ko so ga letos prenesli v restavratorsko delavnico Hard v Mrzlem Vrhu, so mojstri v atiki oltarja odkrili prepognjen in žigosan list, napisan v slovenščini.
Na njem sta zapisani imeni mizarjev Jožefa Bašlja iz Gorenjih Jazen in Janeza Breliha iz Nove Oselice, ki sta bila označena kot »tišlerja v nemški Idrii«. Zapis razkriva tudi natančen čas izdelave: delo sta začela 26. aprila 1857, končala pa 30. julija istega leta. Toda odkritje se tu ni končalo. Z zadnje strani ene od desk je padel še drugi listič, pritrjen z zarjavelim žebljem. Napis v stari nemški pisavi je razvozlala in prevedla strokovnjakinja za staro nemško pisavo dr. Marija Mojca Peternel. Iz njega je razvidno, da je kipe na oltarju izdelal Jakob Bizjak iz Cerknega. V zapisu se je mojster predstavil v prvi osebi in navedel, da je kipe izdelal po vrnitvi iz avstrijske vojske.
Ovržena domneva o avtorstvu
Najdba je pomembna tudi zato, ker je doslej veljalo, da je oltar delo znamenitega idrijskega podobarskega mojstra Jurija Tavčarja. Dokumenta zdaj neposredno potrjujeta imena mizarjev, ki sta oltar izdelala, in rezbarja, ki je izdelal oltarne kipe. Povezave s Tavčarjevo delavnico oziroma njegovo podobarsko tradicijo sicer ni mogoče povsem izključiti, vendar konkretna zapisa prinašata doslej neznane podatke o ljudeh, ki so pri nastanku oltarja dejansko sodelovali.
»Ko smo ga razvili, je v slovenščini pisalo, katera dva ‘tišlerja’, mojstra sta oltar izdelala. Ko so stvari že nosili v delavnico, je pa z roba ene stene zadaj padel še listek z nemškim napisom,« je povedal spodnjeidrijski župnik Primož Erjavec.
Oba zapisa sta tako postala svojevrstna časovna kapsula iz leta 1857. Majhna koščka papirja sta po skoraj 170 letih razkrila zgodbo o ljudeh, ki bi sicer lahko ostali pozabljeni. Obnova oltarja je vredna nekaj več kot 44.000 evrov, del sredstev pa je župnija pridobila na razpisu ministrstva za kulturo in z darovi vernikov.
Več o nenavadnem odkritju, življenjski zgodbi Jakoba Bizjaka,
skrivnostnem žigu in obnovi oltarja bomo objavili v daljšem in podrobnejšem zapisu
v časopisu Idrijske novice.
Obiskovalcev skupaj : 1023436
Prikazov skupaj : 2688003
Trenutno : 92
