Sorodniki družine Vidmar in ostali »pridruženi člani« smo se tudi letos podali na tradicionalni pohod iz Godoviča v Log pod Mangartom. Z letošnjim pohodom smo obeležil celo mali jubilej, saj je bil pohod že 5. po vrsti. Datum letošnjega pohoda smo določili že kmalu po novem letu, ko so stekle priprave. Vsak od udeležencev je dobil svojo nalogo in tako smo 17. julij pričakali pripravljeni.
Objavljeno: ponedeljek, 12. avgust 2024 ob 11:53 | besedilo: Zoran More | fotografije: arhiv Zoran More
Vremenska napoved za tri dni, od 17. do 20. julija, je bila obetavna, trasa poti je bil začrtana in pohodniki smo bili polni elana in dobre volje. Prvi korak smo naredili v Godoviču ob 6. uri zjutraj. Trasa je bila že klasična, po »francoski cesti« in Ključih, od Podroteje do Idrije pa po Rakah. V Idriji je Renata pripravila zajtrk, kar je pomenilo prvi počitek. Pot smo Branko, Matej, Sandi, Zoran, Damjan, Lovro, Tomaž, Borut in Jaka nadaljevali po novi kolesarski stezi do Spodnje Idrije, kjer smo imeli v bifeju Bernjak naslednji postanek. Pot smo nadaljevali po levi stani Idrijce do Kurnika, kjer so se najpogumnejši hladili v Idrijci.
Od Kurnka nas je pot vodila navkreber proti sedlu med Bukovim in Bukovskim vrhom in od tam proti cerkvi sv. Kancijana nad Reko. Še sreča, da je bila v bližini pivovarna Zajc, kjer pa se nismo dolgo zadrževali, saj nas je čakal kar dolg vzpon mimo Polic proti prelazu in spust do kampa Šorli kjer smo končali traso prvega dne.
Naslednji dan po zajtrku smo se ob 6. uri podali po asfaltni cesti proti vasi Rut. Tu smo se pri znameniti lipi odpočili, v steklenice nalili svežo hladno vodo in pot nadaljevali po dolgočasni makadamski cesti proti Rodici. Po krajših vmesnih postankih smo po 4 urah hoje naredili daljšega pri lovski koči na Planini v Prodih. Po zaužitem »kosilu« smo se zopet začeli vzpenjati po mulatjeri navzgor. Pot nas je vodila pod Ljubinskimi stenami, mimo korita s hladno pitno vodo, do razglednega pašnika, od kjer smo videli stavbe na Planini Podkuk. Priključili smo se cesti, ki vodi proti Planini Razor, kjer smo v planinski koči imeli rezervirano nočitev.
Naslednje jutro smo po zgodnjem zajtrku nadaljevali pot po Slovenski planinski poti v smeri Krna. Po poti smo v dolini v daljavi opazovali cerkev sv. Duha na Javorci, nasproti nas čez globoko dolino pa gore Maselnik, Škofič, Vrh nad Peski, … Damjan in Borut sta se tu podala na »podaljšano« traso čez Batognico na Krn, ostali pa smo se preko Doličev spustili proti Planinski koči pri Krnskih jezerih. Ko smo se začeli pri gornji postaji žičnice nad Lepeno spuščati v dolino, je že začel rahlo padati dež. V Dom Klementa Juga smo prispeli po dobri uri in pol previdne hoje.
Nočno deževje je zjutraj ponehalo. Pred nami je bila še asfaltna cesta do Kampa Klin, pot po trentarski cesti do gostišča Hedvika v Kal Koritnici, kjer smo se okrepčali z odlično joto. Na cesti proti Logu nas je spet grelo sonce, kamor smo prispeli malo po 16. uri. Sledilo je obvezno fotografiranje pred tablo, kjer se začne prijetna vasica.
Čestitali smo si med sabo in vsi smo bili veseli, da še zmoremo prehoditi 122 km dolgo pot. Pozabljeni so bili po poti pridobljeni žulji in ostale tegobe in že smo govorili o prihodnjem pohodu naslednje leto.
Celotno besedilo potopisa bomo objavili v avgustovski izdaji časopisa Idrijske novice.
Obiskovalcev skupaj : 888231
Prikazov skupaj : 2756332
Trenutno : 17
