V soboto, 29. novembra, je bila Osnovna šola Črni Vrh prizorišče prve domače predstavitve nove knjige Ledene rože Strmca, ki jo je napisala Natalija Šimunovič. Gre za njeno tretje knjižno delo, izdano pri Založba Bogataj, in hkrati izjemno pomemben dokument časa, ljudi in prostora, ki pogosto ostajajo prezrti.
Objavljeno: ponedeljek, 1. december 2025 ob 12:45 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv ZB, arhiv Natalije Šimunovič
Knjiga prinaša pričevanja devetih pričevalcev, ki se danes s časovne razdalje spominjajo mladosti in življenja na Strmcu – odročni lokaciji skoraj tisoč metrov nad morjem. Tam sta po drugi svetovni vojni mama Ana in oče Peter zgradila hišo ter ustvarila dom v razmerah, ki so bile za kmetovanje skoraj nemogoče. Kljub izjemno skromnim pogojem je v tej hiši odraščalo kar enajst otrok, ki so jih šola, cerkev in lastna vztrajnost povezovali s Črnim Vrhom.
Avtorica je vnukinja Ane in Petra ter hčerka Albine, ene od enajstih otrok te izjemne družine. Prav osebna povezanost z zgodbo daje knjigi dodatno težo in pristnost. A kot je bilo poudarjeno na predstavitvi, delo nikakor ni zgolj družinska kronika. Gre za široko fresko življenja na črnovrškem in sosednjih planotah v drugi polovici prejšnjega stoletja. To je čas skromnosti, odrekanja, pa tudi močne povezanosti med ljudmi.
Življenje po drugi veliki vojni ni bilo lahko za nikogar, za otroke iz Strmca pa še posebej. Ob eni sami plači sta starša varčno razporejala vsak dinar. Kljub temu pa so vsi otroci dobili priložnost za šolanje in nadaljnje izobraževanje. Prav znanje je postalo ključ do boljšega življenja, kar je na predstavitvi poudarila tudi gostiteljica večera, ravnateljica šole Karmen Simonič Mervic.
Dogodek je pritegnil izjemno veliko obiskovalcev. Dvorano v šoli so napolnili ne le sorodniki mogočne družine Hladnik, temveč tudi številni prijatelji, znanci in ljudje, ki so mladost preživljali v istem času in podobnih razmerah. Večer je imel posebno vzdušje, ki ga je že na začetku z violinsko interpretacijo Vivaldijeve Zime ustvarila kar avtorica knjige sama, saj je akademsko izobražena glasbenica, ki je prav letos pridobila tudi akademski naslov doktorice glasbenih znanosti.
Založnik Damijan Bogataj je na predstavitvi poudaril pomen ohranjanja zgodb in pripovedi o življenju pred desetletji. Knjiga po njegovih besedah ni pomembna le za domače okolje, temveč tudi za prihodnje generacije, ki bodo preko zapisanih besed razumele, od kod prihajamo.
Z umetniško besedo je izbrane odlomke prepričljivo predstavila učiteljica Tatjana Fajdiga, za glasbeno-pevske vložke pa devetošolka Zala Rudolf ob klavirski spremljavi sestre Metke. Zbrane je nagovorila tudi Saša Dragoš, novinarka časnika Primorske novice, ki je rokopis knjige prebrala še pred izidom in zanj prispevala tudi spremno besedo. V njej se posebej dotakne tišine in samote Strmca – tišine, ki je lahko blagodejna, kadar si jo izberemo sami, povsem drugačna pa, če se vanjo rodimo.
Predstavitev je dokazala, da Ledene rože iz Strmca niso le knjiga spominov, temveč tudi močno družbeno pričevanje o vztrajnosti, skromnosti in pomenu izobrazbe. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami iz katerih veje duh časa. V prihodnjih mesecih avtorica in založba napovedujeta še več predstavitev knjige v Idriji, na Colu, v Radovljici in tudi drugod, kjer bo publika željna zgodb, ki ne smejo utoniti v pozabo.
Obiskovalcev skupaj : 68530
Prikazov skupaj : 186724
Trenutno : 23
