Festival industrijske kulture Betrib je v petek, 17. oktobra, v dvorani Filmskega gledališča v Idriji obiskovalcem ponudil pogovorni večer o sedanjosti in prihodnosti mesta. Idrija je zrasla nad in z rudnikom, ki je skoraj pol tisočletja določal njen utrip in vizijo prihodnosti. Moderator večera Matevž Straus je k pogovoru povabil Valterja Lebana iz Kolektorja, Bojana Gantarja iz Hidrie, Janija Kozino z Geografskega inštituta Antona Melika ter aktualnega župana Tomaža Venclja.
Objavljeno: sobota, 18. oktober 2025 ob 8:15 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
»Festival Betrib niso spomini na zlata leta mesta. Usmerjen je v danes in jutri, zato meščani vse pogosteje ocenjujejo aktualno kakovost življenja in se sprašujejo o prihodnosti,« je že na začetku poudaril moderator Matevž Straus.
Prvega v nizu poklonov mestu in njegovi zgodovini je prispeval Jani Kozina s trditvijo, da je bila Idrija stoletja pred podobnimi industrijskimi središči – za vsaj 300 let. Ko so se ob zori industrijske revolucije rojevala nova industrijska središča, je imela Idrija že več kot dve stoletji in pol izkušenj. Rudnik je bil stoletja eden najpomembnejših industrijskih obratov v Evropi, zato so sogovorniki Idrije v preteklosti sedeli ne v Ljubljani, ampak neposredno na Dunaju. Tudi zato se je v Idriji razvila in ohranila posebna »prožnost« do nacionalnih razmer. Temu duhu sledita danes tudi Kolektor in Hidria s svojo usmerjenostjo na globalne trge.
Da sta bila drznost in inovativnost nekoč ter da sta še danes dve ključni lastnosti idrijske poslovne kulture, je poudaril Valter Leban in dodal, da sta za uspeh Kolektorja pomembni tudi trdoživost in upornost. Župan Tomaž Vencelj ga je dopolnil z mislijo, da bi bilo poslovno življenje v mestu še bolj pestro, »če bi imelo več Idrijčanov ob vsem tem še malo več poslovne žilice«.
Po mnenju Bojana Gantarja so predanost, odgovornost, ambicioznost in odprtost pomembne značilnosti povprečnega Idrijčana, a kljub temu Hidria trenutno ne dosega zastavljenih ciljev. Po zagonu nove tovarne promet raste počasneje od načrtovanega, zato podjetje razvojne poglede vse bolj usmerja proti Kitajski in Indiji, ki naj bi ponujali veliko priložnosti.
Pomanjkanje stanovanj v Idriji je ena največjih razvojnih ovir,
to ovira tako lokalno skupnost kot tudi zaposlovanje v podjetjih.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v Kolektorju, ki pa zaradi razpršenosti programov manj občuti krizo v avtomobilski industriji. »V tem letu bomo dosegli 1,5 milijarde evrov prometa v vseh treh stebrih programa,« je dejal Valter Leban. Izzive prihodnosti vidijo predvsem na področju mobilnosti, kjer bo razvoj avtonomnih vozil korenito pretresel avtomobilski trg.
Varna in dobičkonosna delovna mesta so ključna za kakovost življenja vsakega posameznika. A meščani potrebujejo tudi urejeno infrastrukturo ter pestro javno življenje – na tem področju pa Idrija po mnenju sogovornikov zaostaja. V mestu praktično ni usmerjene javne gradnje stanovanjskih objektov. Župan Tomaž Vencelj je pojasnil, da ima občina sicer gradbeno dovoljenje za preureditev dijaškega doma v večstanovanjski objekt, vendar za to nima denarja.
Da so stanovanja ena največjih težav mesta, je potrdil tudi Valter Leban. Kolektor je zaradi zaprtja podjetja v Nemčiji del programa preselil v Idrijo in odprl nova delovna mesta, ki so jih zapolnili priseljenci. Ti so se pridružili približno 400 delavcem, ki se vsak dan vozijo na delo v Idrijo. Tovarna je privlačna zaradi visoke poslovne kulture in razvojne prodornosti, kar ji daje prednost pred konkurenco. A velik del teh vsakodnevnih migrantov so nekdanji Idrijčani, ki se na delo vračajo iz drugih krajev. »Vsaj 80 stanovanj bi ta trenutek potrebovali za strokovnjake v Kolektorju, s tem pa bi zmanjšali število tistih, ki se dnevno vozijo iz drugih regij,« je poudaril Leban.
Župan Tomaž Vencelj je dodal, da je pri reševanju tega problema poteza zdaj na strani Kolektorja, saj je podjetje največji posamični lastnik številnih zemljišč, primernih za gradnjo. A ta ob zastarelem prostorskem načrtu, ki ga sprejema občina, trenutno ne omogočajo razvoja.
V Idriji ni dovolj srednješolskih programov, zanimivih za širši krog mladih, zlasti deklet,
kar vodi v zgodnje izseljevanje in posledično v hitro staranje prebivalstva.
O pomenu sodelovanja z mladimi, ki se med študijem izselijo iz mesta, je govoril Jani Kozina. Poudaril je, da v Idriji ni niti enega srednješolskega programa, ki bi bil ob gimnaziji zanimiv tudi za dekleta, zato se starostna meja izseljevanja še znižuje. Nekateri se sicer vrnejo, številni pa ne, mesto pa se posledično hitro stara. »Tako kot na področju gospodarstva bi morali biti Idrijčani prodorni tudi na drugih področjih. Mladi bi se morali v Idriji počutiti, kot da živijo v središču sveta. Tako pa sedimo v dvorani, ki je primerljiva s tistimi izpred sedemdesetih let,« je opozoril Kozina, ki dobro pozna tudi druga lokalna okolja po Sloveniji.
Poskus moderatorja, da bi sogovorniki zbližali poglede o prihodnosti mesta, ni uspel. »Težko bomo imeli v gospodarstvu enako razvojno vizijo kot lokalna skupnost. Podjetja skrbimo za poslovanje in za to, da so ljudje za svoje delo primerno plačani. Plače v Idriji so za 4 do 14 odstotkov višje kot v sosednjih občinah – tega ne gre prezreti, saj je to tudi magnet za mlade,« je dejal Bojan Gantar. Kakšna je torej razvojna vizija mesta, publika ni izvedela. So se pa vsi sogovorniki pozitivno odzvali na predlog Matevža Strausa, da se na podobnem omizju srečajo še kdaj.
Obiskovalcev skupaj : 1088789
Prikazov skupaj : 3249115
Trenutno : 41
