Romana Kokošar je bila letos scenaristka in režiserka osrednje občinske proslave ob 8. februarju. Desetletja je na gimnaziji poučevala slovenščino in dijake navduševala za besedno umetnost. Po upokojitvi svoje znanje in ustvarjalnost deli s člani Dramatičnega društva Idrija in Literarne skupine RIS. Ustvarjalci letošnje proslave so odločevalcem poslali jasno sporočilo, da si Idrija primerno kulturno dvorano več kot zasluži.
Objavljeno: torek, 11. februar 2025 ob 7:29 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: Nejc Menard, Robert Zabukovec
Prireditev ste naslovili Hvalnica idrijski knjigi. Zakaj?
Kot veste, je pri Slovenski matici v seriji Mestne knjige izšla tudi Idrijska knjiga. Ta prinaša odličen izbor najboljših literarnih in polliterarnih besedil, ki so jih bodisi ustvarili idrijski avtorji ali pa v njih o Idriji pišejo drugi. Sodelovala sem v uredniškem odboru z glavno urednico Milanko Trušnovec, zato sem poznala kakovost in vrednost te knjige.
Ko je knjiga izšla, je naletela na topel sprejem pri bralcih. Ugotovila pa sem, da jo mnogi Idrijčani ne poznajo. Po krivici. Gre za odlično večplastno delo, ki predstavlja izvrsten temelj naše idrijske biti. Prav na to knjigo sem se spomnila, ko sem se lotevala pisanja scenarija za osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku.
K sodelovanju ste pritegnili zelo številčno ekipo. Kako je potekalo sodelovanje?
Odlično. Pri organizaciji prireditve so mi pomagali članice in člani Literarne skupine RIS. Mentorice, ki sem jih povabila k ustvarjanju programa prireditve, so me pritegnile in očarale s svojo strokovnostjo, zanesenostjo in zanesljivostjo. Poleg šestih recitatorjev Dramatičnega društva Idrija so sodelovali še recitatorji z Osnovne šole Idrija in z Gimnazije Jurija Vege Idrija, poleg tega pa so na odru prepevale pevke Ženskega pevskega zbora Tice ter Mladinskega zbora Osnovne šole Idrija in Osnovne šole Spodnja Idrija, muzicirala pa je Komorna skupina z Glasbene šole Idrija. Mojega vabila so bile vesele tudi plesalke Plesnega kluba Idrija. Svežo grafično podobo v ozadju je odlično ustvarila Sanja Rejc, za zvok in osvetlitev pa je bil odgovoren Edi Božič.
Vrsto let v Idriji ob prazniku ni bilo javnih dogodkov in zdelo se je, da del javnosti te pogreša.
Prepričana sem, da moramo narediti odločne korake proč od zakrčenega čakanja in tarnanja nad stanjem, ki sploh ni slabo, saj se v Idriji in okolici marsikaj dogaja, na kar je opozoril tudi slavnostni govornik Dušan Moravec. Po njegovih besedah se je treba zgolj dvigniti s kavča in obiskati kakšnega od mnogih dogodkov v kraju. Lahko pa se po našem zgledu povežemo z ustvarjalnimi posamezniki in življenje skupnosti obogatimo z nečim novim. Odličen primer za to je naša prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je podprla tudi občina.
Prireditev pa ni ponudila le prebiranja literarnih mojstrovin, ampak mnogo več.
Res je. Zasnovala sem jo kot preplet poezije, proze, glasbe in plesa. Idrijska knjiga poleg proznih in pesemskih del prinaša sicer tudi likovna in fotografska dela, ki bi zaslužila svojo predstavitev kdaj drugič. Poleg njih pa so v njej prvič objavljeni tudi notni zapisi, ki so me spodbudili, da tako pevke kot glasbenice nagovorim k poustvarjanju glasbenih del idrijskih skladateljev ali pa uglasbenih pesmi idrijskih pesnikov. Na odru je tako v polni meri zaživela glasba Alda Kumra in Zorka Prelovca ter uglasbenih pesmi Črtomira Šinkovca. Ob zaključku prireditve pa so pevke obeh zborov zapele skladbo idrijskega benda Divje jezero, plesalke pa so se jim pridružile v svoji izvirni koreografiji.
Ali dvorana Filmskega gledališča nudi primerne pogoje za postavitev in izvedbo take prireditve?
Vsi v Idriji smo ponosni na našo najstarejšo ohranjeno zidano gledališko stavbo na Slovenskem. Žal pa dvorana nima zaodrja in vsega, kar nudijo sodobne kulturne dvorane. Temeljito smo morali premisliti, kako čim bolj izkoristiti prostor in izpeljati vso logistiko, saj je na prireditvi sodelovalo preko 60 nastopajočih. Osnovnošolske pevke so morale pri zadnji točki stati pod odrom, glasbenice so se občasno pomikale tesno k platnu, pevke Ženskega pevskega zbora Tice so skoraj ves čas stale na odru, recitatorji pa so se stiskali ob stopnicah pod odrom. Za prihod in odhod mladih pevk smo spretno izkoristili igranje napeva na harmoniko. Ni bilo enostavno.
Čas bi bil, da se začne dolgo načrtovana prenova te dvorane, ker jo tako kulturni ustvarjalci kot publika težko pričakujejo.
Odzivi publike ohrabrujejo?
Odziv je bilo res zelo dober. Dvorana je bila polna. Publika nas je lepo sprejela, nastopajoči so čutili njeno naklonjenost. Vsekakor je bila to lepa spodbuda, da ustvarimo še kakšen podoben dogodek. Literarna skupina RIS v začetku septembra načrtuje prireditev na Mestnem trgu, in sicer Noč knjige, ki smo jo lani aprila že izpeljali v prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, tokrat pa bi radi, da zaživi na prostem. Scenarij bo temeljil na literarnih prispevkih naših članic in članov, vsekakor pa bomo k sodelovanju povabili tudi glasbenike, pevce in plesalce.





