Za vsakega mladega kolesarja je spremljanje najpomembnejših dirk nekaj posebnega. Ko pa imamo priložnost neposredno ob trasi spremljati naše najboljše in med njimi tudi našega Jana Tratnika, tega nikakor ne gre zamuditi. Na letošnji Giro se je iz Idrije odpravila kar številčna delegacija mladih in manj mladih kolesarjev ter spremljevalcev, ki so oblečeni v klubske drese posebej zavzeto navijali za najboljše in bodrili Jana Tratnika.
Objavljeno: četrtek, 30. maj 2024 ob 14:27 | besedilo: Anže Pavšič | fotografije: Ana Lapajne, Martina Prezelj
V petek, 24. maja se je ob osmih zjutraj karavana vozil KD Sloga 1902 odpravila izpred Tuša po dolini reke Idrijce do Mosta na Soči, naprej proti Kobaridu, od koder smo z nekaj postanki čez mejni prehod Robič prišli v Italijo.
V Italiji smo se po nekaj urah vožnje skozi stara italijanska mesta v Furlaniji in ob razgledih na italijanske ravnine pripeljali do našega izhodišča, ki je bilo nekaj kilometrov oddaljeno od kraja Tolmezzo. Tam smo se pripravili na kolesarjenje, oblekli klubske drese, sedli na kolesa ter kaj kmalu zavili v klanec. Pot nas je peljala skozi nekaj manjših italijanskih vasi do kraja Paularo, od tam pa smo nadaljevali v strm klanec proti vrhu prelaza Passo Duron. Zaradi slabih vremenskih razmer smo bili primorani klanec zapustiti pred vrhom in se vrniti nazaj v Paularo. Tam smo pomalicali in šli v lokal, kjer smo po televiziji spremljali začetne kilometre dirke po Italiji.
Iz mesta smo se povzpeli na klanec od koder smo potem spremljali dirko, saj se je karavana kolesarjev vse bolj bližala. Ko so policisti in organizatorji zaprli cesto je kmalu mimo nas prikolesarila skupina ubežnikov z 8 minutno prednostjo pred glavnino in v njej je bil tudi naš idrijski kolesar Jan Tratnik. Zanj smo vsi močno navijali in ga spodbujali. Čez nekaj minut je mimo nas prikolesarila še glavnina kolesarjev v kateri sta bila še dva slovenska kolesarja člana moštva UAE Domen Novak ter nosilec roza majice vodilnega na dirki Tadej Pogačar.
Po končani etapi smo se spustili nazaj v dolino in se s kolesi odpeljali do parkiranih avtomobilov. Tam smo se preoblekli, pomalicali, naložili kolesa ter se pripravili na triurno vožnjo do hotela v vasi Foza. Med vzpenjanjem nas je zajela tudi nevihta z močnim deževjem. Ko smo prišli do vasi smo se vsi zbrali pred hotelom in odšli na težko pričakovano in zasluženo večerjo. Po večerji smo s prtljago odšli v sobe in kmalu zaspali, saj smo bili že vsi utrujeni po tako zanimivem dnevu.
Naslednji dan smo spali malo dlje ter se po poznem zajtrku začeli pripravljati na odhod. Z avtomobili smo se spustili v dolino in pot nas je vodila do kraja Bassano del Grappa od tam naprej pa smo se peljali s kolesi. Mesto je bilo okrašeno v roza in vladalo je super navijaško razpoloženje. Vendar so nas organizatorji že po nekaj kilometrih prevožene poti ustavili in nam prepovedali vstop na prelaz Monte Grappa. Pa se nismo predali in smo se na želeni klanec prebili po stranskih poteh. Zelo kmalu se je mimo nas pripeljala glavnina tekmovalcev. Ko se je cesta odprla smo se s kolesi odpravili še nekaj serpentin višje. Na vzponu je bilo veliko navijačev in med njimi zelo velika skupina Idrijčanov. Razpoloženje je bilo pozitivno, navijaško in prevladovale so slovenske zastave.
Ko je glavnina mimo nas pripeljala drugič je za njo prikolesaril tudi Jan Tratnik in navijače tudi večkrat pozdravil. Proti koncu dirke se je mimo s spremljevalnim avtomobilom ekipe Bahrain Victorious pripeljal še Borut Božič ter nam podaril bidone njihovega kluba.
“Ko si po treh tednih že izredno utrujen in veš, da moraš še stisniti par etap, je vedno dobrodošlo, da imaš podporo tudi ob cesti. Tako sem jo imel jaz v 19. etapi, kjer sem bil udeležen v pobegu in se boril za etapno zmago. Žal ni bil moj dan, na koncu sem zasedel 7. mesto, kar je vseeno super. In ravno na tej etapi sem dobil neverjetno podporo domačih navijačev ob cesti. Res jih je bilo ogromno. Res, da sem že bil močno utrujen, ampak prav to navijanje in podpora sta me gnala do konca, da sem iztistnil vse kar je bilo v moji moči, tako da se vsakemu posebej zahvaljujem za vso podporo in navijanje.”
Ko so cesto spet odprli za promet smo pohiteli v dolino in si še tam v živo ogledali zadnje kilometre pred ciljem. Takrat je bil v samostojnem begu Pogačar in prav to etapo je tudi prepričljivo zmagal. Nato smo spet sedli na kolesa in prikolesarili do parkirišča, kjer so bili parkirani avtobusi vseh kolesarskih ekip. Želeli smo pozdraviti in čestitati našemu kolesarskemu junaku Janu Tratniku, vendar nam to zaradi strogih varnostnih protokolov na žalost ni uspelo. Sedli smo na kolesa in se odpravili nazaj do avtomobilov in odšli v hotel. Naslednje jutro pa smo se odpravili nazaj proti domači Idriji. Omenjeni konec tedna je bil res zanimiv in zato si vsi člani kolesarskega kluba Sloga 1902 v prihodnje želimo še več takih enkratnih doživetji.
Obiskovalcev skupaj : 358095
Prikazov skupaj : 1220686
Trenutno : 1
