Hiša Giser, ki je še pred nekaj leti skorajda pozabljena počivala na gričku med Skirco in Jurčkovo Grapo v Idriji, je letošnje leto pod taktirko Zavoda ID20 povsem oživela. V gledališko-kulinaričnem doživetju O, sonce moje, ki je tudi del uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, je več kot 180 obiskovalcev spoznalo svet rudarske družine Črv štiri leta po veliki vojni, leta 1922.
Objavljeno: sobota, 4. december 2024 ob 8:01 | besedilo: Drejc Kokošar | fotografije: Marko Čuk, arhiv Zavod ID20
Hiša Giser je ena od številnih rudarskih hiš, ki »bdijo« nad Idrijo. Čeprav so številne še ohranjene pa hkrati tudi predstavljajo enega od najbolj ogroženih delov idrijske rudarske dediščine, saj vsako leto izgine povprečno vsaj ena avtentična rudarska hiša. Ko smo pred nekaj leti v Zavodu ID20 kupili Hišo Giser, smo si zadali, da želimo hišo narediti živo in v njo postaviti nove zgodbe. V zadnjih letih ste tako lahko opazovali mlade prostovoljce iz cele Evrope, ki so sodelovali pri dokumentiranju in obnovi hiše, spremljali udeležence mojstrskega tečaja ter se udeležili okroglih miz in koncertov, ki smo jih redno organizirali.
Drugi časi, isti problemi!
Razmišljali pa smo tudi, kako bi obiskovalcem še bolj približali življenje v idrijskih rudarskih hišah – kako jih popeljati v ta čas, oživeti prostore in jih tudi približati mladim. Skupaj z Malo gledališko šolo in Dramatičnim društvom Idrija smo zasnovali gledališko-kulinarično doživetje O, sonce moje, ki nas popelje v življenje idrijske rudarske družine po 1. svetovni vojni. Celotno doživetje je zasnovano na podlagi kuharske knjige, ki smo jo našli v zaprašeni omari z ohranjenimi recepti, ki so datirani v leto 1921. Koncept igre je v scenarij prelevil znani idrijski pisatelj in scenarist Aleš Čar, sofinanciran pa je bil s strani Evropske unije iz projekta RE: v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Pri razvoju doživetja smo sicer pripomogli še Tilen Božič, Matevž Straus, Matevž Šlabnik, Drejc Kokošar, Lucija Eniko in seveda režiserka Ana Kržišnik Blažica.
Doživetje je resnično zasnovano tako, da obiskovalci v živo začutijo življenje v rudarski hiši. Eden od njih je v knjigo obiskovalcev celo zapisal: »Drugi časi, isti problemi!«. Igra se začne tako, da se obiskovalci znajdejo za veliko mizo, skupaj s Petrom, njegovo ženo Marjanco in samosvojo hčerko Klaro. So na praznovanju srebrne poroke, a kaj, ko vse ne gre po planu. Vstopijo namreč v pravo družinsko zgodbo o upanju, ljubezni in uporništvu.
Glasbeni preplet šramla, panka in italijanskih canzon
Poleg gledališkega doživetja pa je v ospredju tudi posebna kulinarična izkušnja. Obiskovalci kot udeleženci srebrne poroke dobijo na mizo tudi jedi, ki so bile značilne za takraten čas. Kuharska ekipa, ki sodeluje z Gostiščem Barbara, je namreč jedi pripravila na podlagi 100 let stare idrijske meščanske kuharice, ki smo jo odkrili v Hiši Giser. Med drugim obiskovalci lahko poskusijo žlikrofe s suhim sadjem, vinsko juho ali pa češke tolke. Še dodatno vzdušje pričara izvirna glasbena podlaga, ki so jo na podlagi starih tradicionalnih motivov pripravili glasbeniki Alen Bogataj, Luka Čibej, Nace Kogej in Rok Šinkovec. Na poseben način so glasbeniki povezali svet italijanskih canzon, avstro-ogrskega šramla in romantičnega idrijskega punka iz 80. let.
Do sedaj si je na 18 predstavah doživetje ogledalo že več kot 180 obiskovalcev. Veseli smo, da so bile vse predstave do sedaj razprodane, kar priča o velikem interesu za predstavo. Doživetje je namreč primerno tako za Idrijčane kot za tiste, ki prihajajo od drugod. Pričara jim namreč vzdušje enega drugega časa, enega drugega življenja.
Z doživetjem O, sonce moje bomo nadaljevali naslednje leto, do takrat pa lahko recepte iz predstave pripravite tudi sami!
En delček kuharske knjižice iz Hiše Giser je odslej na voljo tudi kot posebna knjižica. Oblikovali smo jo v sodelovanju z dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija, ki so recepte odkrivali v okviru predmeta Turizem smo ljudje. Pripravili smo izbor sedmih receptov iz knjižice, štiri so dijaki kuhali v okviru posebne delavnice in njihovo pripravo tudi posneli in posnetke sami zmontirali. Tako mladi dijaki niso samo spoznavali bogate kulinarične dediščine, ampak se hkrati z njo tudi povezali in odkrili njeno uporabnost še za današnji čas. Dejavnost je bila podprta v okviru projekta Skupaj za več znanja.
Obiskovalcev skupaj : 56709
Prikazov skupaj : 213637
Trenutno : 25
