V galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija se je v ponedeljek, 19. oktobra, v okviru kampanje Jesen za zdravje žensk v Idriji odvil nadvse zanimiv in poučen pogovor o raku dojk – najpogostejšem raku pri ženskah. Svojo izkušnjo s to boleznijo so s poslušalkami delile Monika Rijavec, Cvetka Ogrič in Vendi Gračner.
Objavljeno: sreda, 21. oktober, 7:08 | besedilo: Anja Intihar | fotografije: Matjaž Kosmač
Prva se je soočila s hormonsko odvisnim rakom dojk, poleg odstranitve tumorja pa še z odstranitvijo podpazdušnih bezgavk in danes živi s posledico zdravljenja – limfedemom. Diagnoza Cvetke Ogrič je bila trojno negativni rak dojk, ki se šteje za agresivnejšo in hitreje rastočo obliko raka, Vendi Gračner pa se je soočila z mastektomijo; v četrtek jo čaka rekonstrukcija dojke. Osebne izkušnje treh pogumnih žensk je s strokovnim pogledom na raka dojk oplemenitila dr. Nataša Snoj Šarvari, izkušena onkologinja internistka, ki je na laikom prijazen razumljiv način predstavila različne oblike raka dojk, potek zdravljenja in pomen samopregledovanja.
»Besedna zveza Onkološki inštitut me je takrat postavila v eno drugo dimenzijo.«
V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli približno 1500 žensk. Pojavnost te bolezni v zadnjih desetletjih narašča. Monika Rijavec je tik po 50. rojstnem dnevu dobila vabilo za pregled v presejalnem programu Dora, kar ji je – zelo verjetno – rešilo življenje. Hitro je namreč dobila poziv, da mora opraviti več preiskav, ki so pokazale raka dojk. Od prvega trenutka je bila prepričana, da bo bolezen premagala in tako je tudi bilo. Njeno zdravljenje se z operacijo in drugimi terapijami ni povsem zaključilo. Zaradi prizadetih bezgavk so ji namreč odstranili vse podpazdušne bezgavke, posledica česar limfedem roke. Gre za kronično zastajanje z beljakovinami bogate medcelične tekočine v tkivu, do katerega pride zaradi okvare ali odstranitve limfnih žil in bezgavk. Do konca življenja bo morala nositi kompresijsko rokavico, delati vaje ter se izogibati hudi vročini, pikom insektov in kakršnimkoli poškodbam roke. Na ponedeljkovem večeru je poudarila, da jo je izkušnja z rakom naučila postaviti sebe na prvo mesto in poslušati svoje telo. Večkrat kot prej zna reči ne, ne obremenjuje se več toliko z malenkostmi in svojo izkušnjo z boleznijo deli z drugimi ženskami. Prav medsebojno solidarnost sta kot nekaj izjemno pomembnega poudarili tudi Cvetka Ogrič, ki se bo po bolezni počasi vrnila v službo, in Vendi Gračner – čaka jo rekonstrukcija dojke. Na vprašanje, kako je sprejela svoje spreminjajoče se telo, je odgovorila, da se je najbolj bala izgube las, do česar na srečo pri njej ni prišlo. Kemoterapija neizpodbitno poseže v telesni videz ženske, a so gostje v Idriji poudarile, da jih ne definirajo niti lasje niti oprsje, da so brez vsega omenjenega še zmeraj one. Ženske.
Depresija in rak stopata z roko v roki
Cvetka Ogrič je sama zatipala bulico v dojki in odšla k svoji ginekologinji, ki jo je napotila na punkcijo. »Besedna zveza Onkološki inštitut me je takrat postavila v eno drugo dimenzijo. Morda me je pretresla celo bolj kot beseda rak. Preden so mi postavili diagnozo trojno negativni rak sem morala čez celoten proces, veliko pregledov, sledilo je sistemsko zdravljenje. Jaz teh izrazov do tedaj sploh nisem poznala,« je pojasnila in poudarila pomen dejstva, da so ji ob strani od vsega začetka stali družina in tesne prijateljice. Dr. Nataša Snoj Šarvari je pojasnila, na kakšen način skušajo bolnicam sporočiti, da so zbolele za rakom, kako jih vodijo skozi zdravljenje in pomagajo tudi po psihološki plati. »Depresija in rak gresta pogosto z roko v roki,« je opozorila onkologinja. Nevarnostni dejavniki za pojav raka dojke so demografski dejavniki, med katere spadajo starost, spol in zemljepisna lega; dejavniki, povezani z reproduktivnim obdobjem, kamor sodijo zgodnja menarha, pozna menopavza, starost nad 30 let ob prvem porodu, nerodnost, majhno število otrok ter opustitev dojenja; hormonski dejavniki, med katere spadata uporaba oralne kontracepcije in hormonsko nadomestno zdravljenje; ter alkohol, debelost, ionizirajoče sevanje, mamografska nepreglednost dojk in dednost. Dedne oblike raka dojk so najpogosteje posledica mutacij v genih BRCA1 ali BRCA2, je na pogovornem večeru pojasnila dr. Nataša Snoj Šarvari.
»Izkušnja z rakom me je naučila, da se postavim na prvo mesto in poslušam svoje telo.«
Vendi Gračner je opis svoje izkušnje začela z besedami bil je lep poletni dan … Tuširala se je in ko se je pogledala v ogledalo, je opazila vidno spremembo na svoji dojki. Kot bi jo, je opisala, potegnilo noter. Hitro se je izkazalo, da gre za raka – v dojki je imela tri tumorje – in da bo potrebna odstranitev dojke. Gostja je v Idriji vsem ženskam položila na srce, naj v primeru kakršnekoli spremembe na dojki nemudoma poiščejo pomoč. Povedala je, da ji je bilo najtežje za bolezen povedati sinu. Na vprašanje, kako je sprejela mastektomijo, je odgovorila: »Nisem oklevala. Morda sem za en sam trenutek pomislila, da gre vendarle za simbol moje ženskosti, a sem se hitro razumsko rekla: ’Odrežite mi jo, samo, da bom preživela.’« Možnost ozdravitve je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same s samopregledovanjem, poudarjajo na Onkološkem inštitutu. Pogovor so gostje sklenile z besedami, da če bo zaradi njega ena sama ženska bolj pozorna na svoje telo, če bo ena opravila pregled, s katerim že nekaj časa odlaša, če bo ena zaradi njihovih besed lažje prestopila vrata onkološke ambulante ali če bo posameznica z izkušnjo raka odšla domov z občutkom, da ni sama – so osmislile ponedeljkov večer.
