Smukov grič preti, da bo opustošil Idrijo

V televizijskem studiu Idrijskih novic so po neurju gostili Jožeta Janeža, uglednega geologa, ki se že desetletja poklicno ukvarja s plazovi. Je odličen poznavalec Idrijskega in Cerklajnskega, kjer se zaradi geološke sestave pogosto prožijo plazovi. V Sloveniji je aktivnih med 7.000 in 10.000 zemeljskih plazov kar pomeni, da je plaz skoraj na vsaka dva kvadratna kilometra. Vsak četrti od teh plazov pa predstavlja resno nevarnost za infrastrukturo in objekte.

Kot je v TV studiu povedal Jože Janež so plazovi logična posledica ekstremnih padavin, poplav ali pa dviga podtalne vode. Rdeča nit vseh naštetih vzrokov pa je voda, ki pri vsakem plazu vsekakor pripomore k trganju zemljine od podlage in k njenemu drsenju v dolino. Zato geologi med prve ukrepe po prožitvi plazov prištevajo takojšnje prekrivanje plazišča in ureditev odvodnjavanja zalednih voda z območja plazu. Niso redki primeri, ko prebivalci vodo z dvorišča ali strehe nepremišljeno speljejo na območje plazišča. V primerih, ko območje že samo po sebi ni dovolj utrjeno, predstavlja dodatna voda odločilno dodatno obremenitev in do sprožitve plazu ni več daleč.

Za večino plazov je kriv človek

Kako usodni so lahko plazovi in kako dolgoročne so lahko njihove posledice nas uči zgodovina. V Idriji je bil leta 1511 velik potres, ki je porušil dobršen del zgradb na Kranjskem. Zaradi potresa so se korenito zrahljala obsežna območja in spremenile so se tudi poti vodotokov. Leta 1525 se je sprožil obsežen plaz pri Renkovcu nad današnjim bencinskim servisom OMW med Idrijo in Marofom. Plazina je zgrmela v korito Idrijce in zajezila reko. Naredilo se je veliko jezero in gladina tega je segala vse do današnje kapelice Janeza Nepomuka pod gradom, ki so jo zgradili prav v spomin na ta dogodek. Ko je voda predrla plazišče se je Idrijca spet vrnila v svoje stari rečno korito, v njem pa še danes na tem območju vidimo ogromne skale, ki so leta 1525 s plazom pridrvele s pobočja.

»Za domala vse plazove je na tak ali drugačen način kriv človek, ki spodkopava pobočja, povečuje naklone brežin, gradi naselja na nestabilnih območjih, izvaja goloseke v gozdu, izvaja čezmerno pašo ali pa odvaja površinske vode na nestabilna območja« je povedal geolog Jože Janež. Pojasnil je tudi kako in za koliko centimetrov se vsako leto premika Smukov grič, ki bi v primeru prenehanja črpanja jamske vode zdrsnil in preprosto zasul dobršen del Idrije. Več in podrobneje pa si poglejte v posnetku pogovora iz TV Studia Idrijskih novic. Z uglednim geologom se je o plazovih pogovarjal urednik Damijan Bogataj.