Poletne počitnice so vsako leto čas, ko škofje svoje duhovnike seznanijo s premestitvami. Ti se običajno do 15. avgusta preselijo na nove župnije, kjer začnejo s pastoralnim delom.
Letos so se za menjave duhovnikov odločili v vseh škofijah razen v Škofiji Koper, kjer tudi po 1. avgustu ostaja vse po starem. Škof Jurij Bizjak, ki je skladno z veljavnimi navodili iz Vatikana zaradi starosti papežu Frančišku že poslal odstopno izjavo, letos nobenega od duhovnikov v škofiji ni premestil. Gre za povsem avtonomno odločitev krajevnega škofa, ki svoje duhovnike razporeja in premešča skladno s potrebami in svojo presojo.
Odločitve o premestitvah praviloma vedno naletijo na različne odmeve med člani posameznih župnij. Tam, kjer so z delom duhovnika verniki zadovoljni, običajno negodujejo ob njegovi premestitvi. Manj nejevolje pa je v primerih, ko je sodelovanje med župnikom in verniki slabo in ni pravega zaupanja.

Po zadnjih podatkih je v Škofiji Koper, ki obsega območje od Kopra do Soče, aktivnih 129 duhovnikov. Število se iz leta v leto zmanjšuje, saj je med mladimi manj zanimanja za študij teologije in vključitev med posvečene duhovnike. V desetih letih se je število škofijskih duhovnikov v Škofiji Koper iz 149 leta 2011 zmanjšalo na 129 v letu 2021, kar predstavlja 13,4 odstotni upad. Najvišji upad, za 19,4 odstotka, so v istem obdobju zabeležili v nadškofiji Maribor. Še bolj zaostrene so razmere na primer v Nemčiji, kjer so soočeni z 25,4 odstotnim upadom in Italiji, kjer se je v desetletju zmanjšalo število duhovnikov za 20,5 odstotka. Drugače je na primer na Poljskem, kjer se je število povečalo za 8,3 odstotka, na Hrvaškem za 10,4 in Slovaškem, kjer se je za 28,5 odstotkov povečalo število škofijskih duhovnikov.
besedilo: Damijan Bogataj / fotografije: arhiv CK, freepik