Si srečen?

Si srečen? Edino vprašanje, o katerem bi se zares morali pogovarjati, je tokrat preneseno na oder. Vprašanje, ki je delalo mnogo preglavic Aristotelu in ostalim največjim filozofom, bo poskušal razvozlati diplomiranec filofaksa. Rok Škrlep je komik, ki je kljub svoji mladosti na stand up odrih prisoten že celo desetletje in ravno deseto obletnico nastopanja obeležuje s svojo drugo avtorsko monokomedijo. Je tudi voditelj Malih sivih celic.

Objavljeno: ponedeljek, 23. oktober, 10:08 I besedilo: Lovrenc Habe I fotografije: osebni arhiv Rok Škrlep

Vaša nova glasbena monokomedija se loteva sreče in srečnosti na kar se da humoren, pa vseeno analitičen način. Kaj ste se naučili iz prejšnjih predstav?
Predvsem marketinško sem se naučil kar precej. Poleg tega imam več samozavesti, izkušenj in menim, da si upam več. Je pa predstava trenutno šele na začetku svoje poti. Zaenkrat je bila zelo lepo sprejeta, verjamem pa, da ko jo izpilim, da gremo lahko še korak dlje. Sem pa zaenkrat pri obeh zares zadovoljen z odzivom publike, ki je obe predstavi hitro vzela za svoji.

Kakšni so vaši spomini na prvi nastop v Črnem Vrhu? 
Bilo je izjemno. Neverjetna energija in polna dvorana v Domu krajanov. Seveda je prišlo tudi en kup “žlahte”, s katerimi smo po predstavi šli na pijačo in druženje se je zavleklo kar pozno v noč. Takoj, ko sem planiral novo predstavo, sem vedel, da bo Črni Vrh spet na seznamu lokacij kamor pridem gostovat.

Kaj vam je ljubše: vodenje oddaje Male sive Celice ali stand up nastopi?
Res težko reči. Na odrih nastopam precej dlje, zato sem z nastopanjem v živo vseeno bolj domač kot s televizijskimi kamerami. Pa vseeno, Male sive celice so oddaja, ki jo čutim kot svoje poslanstvo in res rad delam z otroki, saj so tako zelo iskreni.

Sodelovali ste v številnih podcastih. Kateri so bili najboljši?
Fejmiči so bili krasni, saj so bili snemani v živo. Veliko podcastov smo namreč snemali v koronskih časih in žal prek računalnikov ne doživiš te “taprave” energije. Veliko boljši so pogovori, ko se s sogovorniki poznaš, saj si takrat več upaš.

Kakšna je razlika med Rokom na začetku tvoje poti in Rokom danes?
Mislim, da več komuniciram s publiko. Več je pogledov, včasih celo pogovorov in odzivov na nepredvidene situacije. Publika pa me tudi že pozna. Poznajo moje šale in čakajo, da pridejo nove. Večkrat me kdo prosi naj zaigram kakšno staro pesem, pa jim ponavadi ustrežem po nastopih. Zdi se mi, da grem lahko danes tudi bolj sproščeno pred publiko, saj sem bil na začetku poti vedno prepričan, da se jim moram dokazati. Kar pa včasih na odru izpade nekoliko posiljeno. Zdaj, sem bolj pristen in publika se temu prilagodi in večinoma sprejme.

Obeti pred nastopom na Medvedjem Brdu in v Črnem Vrhu?
Dobra ura smeha, glasbe in upam, da tudi nekaj kosti za glodanje, ko se vrnejo domov. Če komu metafore ne ležijo, naj opozorim, da po predstavi ne bo pohanih bedrc. Res sem se trudil, da to ni predstava na prvo žogo.