15. september je dan, ko se Primorska spominja leta 1947, ko je stopila v veljavo pariška mirovna pogodba z Italijo. Z njo je velik del Primorske pripadel takratni Jugoslaviji in s tem Sloveniji, medtem ko je del ozemlja ostal v Italiji.
Objavljeno: torek, 15. september 2026, ob 8:10 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv Občine Sežana, Marko Pleterski, XOD Agency, in Ana Rojc Photo
Po približno dveh desetletjih fašističnega nasilja, raznarodovanja in zatiranja slovenskega jezika, kulture ter narodnostne zavesti je bil to pomemben mejnik za primorsko prebivalstvo. Osrednja slovesnost ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini je letos potekala v Lipici. Ob 79. obletnici uveljavitve pariške mirovne pogodbe se je zbralo okoli 10.000 obiskovalcev.
Slavnostna govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar, je poudarila, da so bile po prvi svetovni vojni več kot 300.000 Slovenkam in Slovencem na območju pod Italijo s sistematičnim raznarodovanjem in zatiranjem grobo kratene človekove pravice. Upor proti fašizmu se po njenih besedah ni izražal le v odporniškem gibanju, temveč tudi v besedi, kulturi in umetnosti.
Spomnila je na številne posledice fašistične politike: poitalijančevanje slovenskih šol, zapiranje društev, knjižnic, narodnih domov in drugih ustanov ter načrtno zatiranje slovenskega jezika in identitete. Med pomembnimi glasovi tega obdobja je izpostavila pesnika Srečka Kosovela, čigar poezija je postala izraz nemira in upanja generacije, ki je odraščala v času nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete.

Dan priključitve Primorske k matični domovini je bil kot državni praznik uzakonjen leta 2005. Med sopredlagatelji spremembe zakona je bil tudi takratni poslanec in zgodovinar Samo Bevk iz Idrije, ki je ves čas zagovarjal izraz »priključitev«. Opozarjal je, da Primorska pred letom 1947 mednarodnopravno ni bila del slovenske države, zato po njegovem mnenju zgodovinsko ni mogoče govoriti o njeni »vrnitvi«.
Praznik sicer ni dela prost dan, vendar ima za prebivalce Primorske posebno simbolno težo. Prihodnje leto bo od uveljavitve pariške mirovne pogodbe minilo 80 let, obletnico pa naj bi zaznamovala tudi velika osrednja slovesnost.




