Hči je izginila, mati jo išče … v knjigi

Mladinska knjiga je predstavila sveženj novih knjig. Gre za prevedena dela uglednih in v tujini zelo uspešnih avtorjev.

Objavljeno: ponedeljek, 6. maj 2024 ob 14:36 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN, arhiv MK

V zbirki Roman je v prevodu Sande Šukarov izšel roman z naslovom »Svobodna«, ki ga podpisuje Lea Ypi. Pisateljica se je rodila v Albaniji v času stalinističnega režima, ko sta deželi vladala komunizem in Enver Hoxha. To je bilo obdobje solidarnosti in upanja, ljudje so bili enakopravni, sosedje složni, otroci pa bodoči graditelji boljšega sveta. Toda to je bil hkrati čas pomanjkanja in nadzora, stalnih vrst, političnih čistk in tajne policije. Konec leta 1990 se je ta svet zamajal. Stalinove kipe so porušili, represivni državni aparat ukinili, ljudje so naenkrat lahko govorili, oblačili in volili, kar in kogar so hoteli. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je skupaj z drugo mladino morala soočiti z negotovostjo in pretresi nove dobe.

Lea Ypi je profesorica politične teorije na Londonski ekonomski šoli in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi. Rojena je v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield College Univerze v Oxfordu.
Prevajalka knjige Sanda Šukarov je o knjigi povedala: “Spomini Lee Ypi na otroštvo so duhovito, doživeto in na trenutke trpko branje za vse, ki smo odraščali v jugoslovanskem socializmu in vsaj tu v Sloveniji, k sreči doživeli precej mehkejši prehod iz »zlate svobode« v »svobodni svet«. Svobodna pa bo nedvomno osvojila tudi bralce, ki se v učilnicah niso več učili poštevanke pod strogim, a dobrohotnim pogledom tovariša Tita.“

»Kremeljski mag« je naslov političnega romana izpod peresa Giuliana da Empolija. V prevodu Janina Kosa je izšel v zbirki Roman. Bralca popelje v Rusijo v čas vzpona razvpitega Putinovega političnega svetovalca Vadima Baranova. V romanu se bojujejo sikofanti in oligarhi in kjer Vadim, glavni režimski politični svetovalec, celotno državo spremeni v avantgardno politično sceno. Vendar Vadim ni tako ambiciozen kot drugi. Poskusi se rešiti iz režima, katerega je pomagal ustvariti, pri tem pa ga vodi spomin na njegovega dedka, ekscentričnega aristokrata, ki je preživel revolucijo, in očarljivo, neusmiljeno Ksenijo, v katero se je zaljubil.
Giuliano da Empoli je pisatelj in novinar ter direktor italijanskega možganskega trusta Volta. Pred tem je bil podžupan za področje kulture v Firencah in politični svetovalec predsednika italijanske vlade Mattea Renzija.

Objavil je več knjig, med drugim Overdose (2002) in Les ingénieurs du chaos (2019), ki je bila prevedena v številne jezike.
Oblast je kot sonce ali smrt: ne moreš se ji zazreti naravnost v oči. Sploh pa ne v Rusiji. A če ste že prišli vse do sem in če imate malo časa, bi vam rad povedal neko zgodbo. Prevajalka romana Janina Kos je zapisala, da avtor bralca popelje v zakulisje ruskega političnega gledališča zadnjih desetletji. Baranov pripoved o svojem prikritem delu v ruski politiki prepreda s prodornimi razmisleki o moči in oblasti, z reminiscencami na lastno mladost ter spomini na deda in očeta. Tako naslika svojevrstno družbeno fresko življenja pod različnimi političnimi režimi na ruskih tleh od začetka 20. stoletja pa vse do današnjega dne.

Čilski pisatelj Benjamin Labatut je avtor romana »Slepa luč«. Gre za virtuozno izpisano zgodba o človeški ekscentričnosti in vse bolj zastrašujoči moči znanosti, ki je nekoč dejansko veljala za luč napredka. V tem esejističnem romanu, ki ga je v slovenščino prevedla Vesna Velkovrh Bukilica, Benjamín Labatut osvetli življenjske zgodbe štirih velikih umov 20. stoletja: Fritza Haberja, Wernerja Heisenberga, Alexandra Grothendiecka in Erwina Schrödingerja. Skozi njihove usode pokaže, kako tanka je meja med genialnostjo in norostjo. Kjer je svetloba, je tudi senca. In temu ni mogoče ubežati.
Čilski pisatelj Benjamin Labatut je bil rojen 1980 v Rotterdamu, otroštvo je preživel v Haagu in Buenos Airesu, pri dvanajstih letih pa se je preselil v Santiago. Za prvo knjigo La Antártica empieza aquí, zbirko kratkih zgodb, je leta 2009 prejel nagrado caza de letras, ki jo podeljuje Nacionalna avtonomna univerza Mehike.

Prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica je ob izidu knjige povedala, da delo uhaja iz okvirjev ustaljenih zvrsti, saj gre za hibrid eseja in romana. Avtor nam v vrsti sklenjenih zgodb predstavlja nekatere od ključnih trenutkov v zgodovini kemije, fizike in matematike zadnjih 200 let, ki so spremenili svet oziroma omajali prejšnje pojmovanje stvarnosti ‒ ali bi jih, če bi javnost izvedela zanj.

V zbirki Skratka, Mladinska knjiga to pomlad v branje v prevodu Lucije Stupica, ponuja vrhunsko delo z naslovom »Noč«, ki ga podpisuje Sara Gordan.
To je zgodba o ljubezni, odraščanju, bolezni, ločitvi, izčrpanosti in skrbi za otroke, ki bi jo po mnenju založbe moral prebrati vsak človek, ki ima otroke – ali starše. Hči je izginila, mati jo išče. Med mrzličnim preiskovanjem ulic, klicarjenjem bolnišnic, policije, prijateljev, sosedov, znancev, kogarkoli, ki bi lahko karkoli vedel, si razbija glavo, upa, moli, čaka.
Kaj se zgodi, ko otrok odraste v najstnika in ne želi več starševske skrbi? Noč je zapletena ljubezenska zgodba med materjo in hčerko, ki se vije med Stockholmom in Parizom ter zaključi na plažah Barcelone. Je skrbno spisana zgodba o neopisljivi skrbi za otroka in o vsem, kar se dogaja z mamo, ko mora otroka prepustiti svetu, a ga hkrati pred njim ne more zaščititi.

Prevajalka Lucija Stupica je na predstavitvi povedala, da gre za pripoved o materi samohranilki, ki ima hčerko s sladkorno boleznijo in sina s hudo srčno boleznijo. Hčerino bolezen, kot tudi sinovo, zgodbo mrtvorojenke in materino izgorelost, pisateljica opisuje skozi nenehni nadzor, skoraj edino stalnico v njihovem družinskem življenju. Obiske bolnišnic je opisala s kruto natančnostjo. Konfliktu med hčerinim begom in materinim nadzorom pa je dodala še konflikt med materinstvom in pisanjem, ki ga na kratko povzame v opisu srečanja na neki založbi, med katerim mati-pisateljica doji: »Odšla sem z občutkom, da je bilo preveč telesa in premalo besedila.«
Sara Gordan ni le pisateljica, temveč tudi prevajalka, večinoma iz francoščine. Knjiga »Noč« je bila leta 2022 nagrajena za najboljše švedsko prozno delo.

klikni za povečavo