Staroverstvo se je najdlje ohranilo v odročnih vaseh v Posočju. Potem, ko je Pavel Medvešček objavil prvo knjigo o sledeh starovercev na tem območju je ta tematika začela prodirati v vse sfere javnega življenja. Zanjo so se zanimali etnologi, zgodovinarji, teologi, fotografi, zbiratelji ljudskega blaga, založniki in še mnogi drugi.
Objavljeno: sreda, 12. junij 2024 ob 13:55 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Bojan Velikonja, arhiv IN
Med najuglednejšimi poznavalci te tematike je zagotovo dr. Cirila Toplak, ki je nedavno tega objavila knjigo Naša vera – naravoverstvo na Primorskem. Profesorica na Univerzi v Ljubljani se za to področje že desetletje živo zanima. Proučuje vse vidike življenja in verovanja nekdanjih prebivalcev v Posočju in njegovih obrobnih predelih.
Staroverstvo je pravzaprav predkrščansko verovanje, to je kultura in to je tudi in predvsem način življenja ljudi, ki so izročilo stare vere prenašali iz roda v rod. Zadnji ostanki še živih skupnosti so umeščeni v desetletja po drugi veliki vojni, ko se je z odhajanjem najstarejših prenašalcev tradicij brez naslednikov začelo njegovo izginjanje. Da pa je bilo starovestvo pred stoletji živo v velikem obsegu pričajo tudi zgodovinska pričevanja in dejstva.
V 14. stoletju so iz Čedada v Kobarid poslali celo vojsko nad staroverce, uničili so jim svetišča in posekali so njihovo sveto drevo. O tem je pisal zgodovinar Simon Rutar, pisatelj France Bevk pa se je podpisal pod roman Umirajoči bog Triglav.
V današnjem času odtujenosti od narave in okolja težko razumemo, kako so nekdaj staroverci živeli in čutili z naravo. Razumeli so govorico živih bitij, poslušali so vodo in vibracije kamenja. Sebe so poimenovali Daunci, Vidaunki, Staroverci, Naševci s čimer so poudarjali bistvo svoje skupnosti.
Ustno izročilo je bilo steber obstoja skupnosti. Dehnarji so bili voditelji host in ti so bili odgovorni za delovanje celotne skupnosti. Za ohranitev teh tradicij pa je bila seveda odločilna prav geografska izoliranost vasi in zaselkov v Posočju, kjer so se staroverci ohranili najdlje.
O svojih raziskavah in sodelovanju s Pavlom Medveščkom je Cirila Toplak spregovorila v TV Studiu Idrijskih novic. Predstavila je tudi razloge za soobstoj staroverstva in krščanstva, ki sta na teh območjih brez večjih zapletov sobivala stoletja.
Po izjemno odmevni razstavi leta 2014 so nastale številne publikacije in izdane so bile tudi knjige. Letos pa je premiero v Idriji doživel tudi animirano dokumentarno igrani film Eme Kugler, ki predstavlja avtoričin pogled na staroverstvo.
Posnetek pogovora iz TV Studia Idrijskih novic si lahko zavrtite na vašem računalniku ali televizijskem sprejemniku s klikom na spodnjo povezavo. Z ugledno raziskovalko, ki se je pred leti preselila v starožitno domačijo v eno od grap na Cerkljanskem, se je pogovarjal urednik Damijan Bogataj.
Obiskovalcev skupaj : 446232
Prikazov skupaj : 1494530
Trenutno : 56
