Nagrajene klekljane Pr’ Farske legende

Klekljarice skupine Spodnja Idrija, ki deluje v okviru Društva klekljaric idrijske čipke, so na Trienalu rokodelstva 2026 prejele eno od treh priznanj strokovne komisije. Posebej razveseljivo je dejstvo, da je med vsemi nagrajenimi deli Idrijska čipka prejela kar dve priznanji, kar predstavlja pomembno potrditev kakovosti, ustvarjalnosti in razvoja te dragocene kulturne dediščine.

Objavljeno: sobota, 20. junij 2026, ob 8:13 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv DKIČ

Trienale rokodelstva je nacionalna razstava sodobnih in inovativnih rokodelskih izdelkov, ki poteka vsaka tri leta. Namenjena je predstavitvi najboljših del, ki izhajajo iz bogate slovenske rokodelske tradicije ter jo povezujejo s sodobnim oblikovanjem, trajnostnimi pristopi in novimi ustvarjalnimi praksami. Na letošnji razpis je prispelo 160 izdelkov, strokovna komisija pa je v osrednji izbor uvrstila 40 del, ki so na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu.

Priznanje je prejel projekt »Čipkasto popotovanje po Pr’farskih legendah«, ki na izviren način združuje lokalno pripovedno izročilo in umetnost klekljanja. Gre za sodobno interpretacijo Pr’farskih legend, prelitih v jezik idrijske čipke. Projekt povezuje zgodbe domačega okolja, vrhunsko rokodelsko znanje in sodobno oblikovno razmišljanje, kar je strokovna komisija prepoznala kot izjemen prispevek k razvoju rokodelske dediščine. Avtorica vzorca je Tina Koder. Nagrajeno čipko so sklekljale Mira Guzelj, Valerija Pavšič, Valerija Krivec, Anica Uršič, Petra Marinko Rus, Andra Marinko in Marija Kosmač. Ob prejemu priznanja so nagrajenke povedale: »Vesele smo, da je naše delo nagovorilo tudi strokovno komisijo. Zahvaljujemo se organizatorjem za prijeten dogodek in gostovanje.«

Razstava Trienala rokodelstva bo po zaključku predstavitve v Slovenj Gradcu novembra 2026 gostovala še v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer si jo bo mogoče ogledati vse do pomladi 2027. Priznanje je pomemben poklon ustvarjalkam iz Spodnje Idrije kar potrjuje, da idrijska čipka ostaja živ in ustvarjalen del slovenske kulturne dediščine, ki uspešno povezuje tradicijo z izzivi sodobnega časa.