Mladi furamo Krvav'c

To je bil moto mladih planincev, ki smo se v soboto, 16. septembra odpravili na prvi planinski izlet v tem šolskem letu, na Veliki Zvoh – vrh nad Krvavcem.

Objavljeno: četrtek, 19. oktober, 14:09 I besedilo: Mateja Kogej Lapajne I fotografije: Andrej Bončina in Mateja Kogej Lapajne

Čakal nas je precej zanimiv in pester dan. Pričeli smo ga z vožnjo do spodnje postaje kabinske žičnice na Krvavec. V tem delu smo se na lastne oči prepričali o moči vode, ki je letošnje poletje dodobra spremenila struge potokov in uničila tudi ceste. Na našo srečo so to cesto že uredili do te mere, da smo lahko nadaljevali pot do našega prvega cilja. Bili smo dovolj zgodnji, da smo si tu privoščili že prvo malico, nato pa je sledil, za marsikoga najzanimivejši del naše poti – vožnja s kabinsko žičnico. Razdelili smo se v manjše skupine, pokazali vozovnice in se vkrcali v kabine. Na trenutke nas je bilo tudi malo strah, saj se žičnica hitro in strmo vzpne. Kaj hitro smo ugotovili, da je že od tu čudovit razgled. Med vzpenjanjem smo lahko opazovali letalo, ki je vzletalo na našem največjem letališču, letališču Jožeta Pučnika na Brniku.

V okolici se je delal lep dan, v naši smeri pa so se nakazovali oblaki in megla, a smo na zgornji postaji kabinske žičnice kljub temu nadaljevali našo pot. Prvi del poti nas je vodil po Poti pastirskih škratov. Našli smo skrinjo z zakladom, ključa pa ne, a otroci so si zadali, da ga najdejo. Po poti smo našli veliko lepih lesenih živalskih skulptur, dve čudežni ogledali, škrata, ključa pa na žalost ne, saj je naša pot kmalu krenila v drugo smer, stran od škratov. Mimo Plaže na Krvavcu, smo se kar po smučišču, ki je v tem času gradbišče, povzpeli do vrha Velikega Zvoha. Tu je veliko umetno jezero, v katerem zbirajo vodo za zimsko zasneževanje smučišča. Kljub megli in slabšim razgledom, smo si prav na vrhu vzeli čas za malico in v planinske knjižice pritisnili žig.

Nazaj do žičnice smo se vračali po drugi poti – čez vrh Krvavca, mimo oddajnikov in kapele Marije Snežne. Pred ponovno vožnjo z žičnico smo se na igrišču še malo poigrali in naužili sonca, ki se je v tem času le prikazal tudi na Krvavcu. Sledil je še spust z žičnicami v dolino in pot domov. Kljub manjšemu številu planincev in ne najbolj razglednemu vremenu smo se imeli zelo lepo in spoznali še en del naše čudovite Slovenije.