Projekt Pisateljska rezidenca, ki ga vsako leto organizira Založba Bogataj, že tradicionalno v Idrijo pripelje zanimive literarne ustvarjalce. Namen projekta je, da pisatelji in raziskovalci nekaj časa preživijo v mestu, raziskujejo njegovo zgodovino, utrip in ljudi ter ob koncu bivanja pripravijo gradivo za novo knjigo.
Objavljeno: sreda, 22. oktober 2025 ob 10:20 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv ZB
Letos je založba med prijavljenimi kandidati izbrala tri univerzitetne profesorje. Miklavž Komelj bo prevajal pesniško zapuščino Piera Paola Pasolinija, Jerneja Ferlež
bo pripravila monografijo o idrijskem fotografu Josipu Pelikanu, Marko Lah, sin legendarne partizanske zdravnice Pavle Jerina Lah pa bo zbral doslej manj znane in še neobjavljene zgodovinske okruške o življenju in delu mame. Slednji se je v Mestni dnevni sobi Pr’ Golitu javnosti predstavil na zanimivem in dobro obiskanem pogovornem večeru.
Rdeča nit večera je bila seveda Pavla Jerina Lah – zdravnica, partizanka in humanistka, po kateri je bila poimenovana največja partizanska bolnišnica na zahodnem delu Slovenije. Njen sin, Marko Lah, se v zadnjih letih intenzivno posveča raziskovanju zgodovine in zbiranju pričevanj o delovanju te bolnišnice in o maminem življenju.
»Ko je bila mama še med nami, se otroci nismo prav veliko zanimali za njene partizanske zgodbe. Danes pa me ta tematika izjemno zanima in iz dneva v dan odkrivam nove podrobnosti,« je povedal Marko Lah v pogovoru z založnikom Damijanom Bogatajem. Skupaj sta se sprehodila skozi življenjsko pot zdravnice, s posebnim poudarkom na njenem delu v vojaški bolnišnici Pavla, ki je bila po številu ranjencev in postelj večja od sedaj bolj znane bolnišnice Franja pri Cerknem.
Raziskovanje zgodovinskih sledi
Marko Lah je v Idriji naletel na številne ljubiteljske zgodovinarje, s pomočjo katerih korak za korakom razkriva zgodovinske drobce o delovanju bolnišnice. Med njimi izstopata Jurij Gantar in Edi Brus, ki že pet let sistematično raziskujeta lokacije nekdanje bolnišnice Pavla. Ker so bile po vojni vse bolnišnične barake uničene, so se z leti izgubile tudi natančne lokacije posameznih objektov. Delo na terenu, v strminah Trnovskega gozda, je nevarno in zahteva skoraj arheološki pristop. Z vztrajnostjo in pomočjo številnih domačinov sta raziskovalca uspela odkriti in označiti skoraj vse dele nekdanjega kompleksa. »Za to izjemno delo sem jima neizmerno hvaležen,« je povedal Marko Lah, ki se je tudi sam v dneh bivanja v Idriji v njuni družbi odpravil po poteh svoje mame.
Domačini – srce partizanske bolnišnice
Bolnišnica Pavla ne bi mogla obstajati brez sodelovanja domačinov z Vojskega in Čekovnika, ki so jo gradili, varovali in skrbeli za njeno delovanje. Prav oni so s svojo požrtvovalnostjo omogočili, da je bolnišnica kljub težkim razmeram ostala skrita in učinkovita.
Na pogovornem večeru v Idriji se je zbralo tudi veliko sorodnikov in potomcev teh domačinov, ki so skupaj z Markom Lahom obujali spomine in redke pripovedi, ki so jih slišali od svojih staršev. Edi Brus je za to priložnost pripravil obsežno zbirko fotografij, od katerih so bile mnoge prvič javno predstavljene. Na njih so tako prizori iz delovanja bolnišnice med vojno kot tudi utrinki iz sodobnih raziskav 80 let pozneje.
Pavla Jerina Lah – zdravnica in humanistka
Spomin na Pavlo Jerina Lah je na Idrijskem še danes živ. Ljudje se je spominjajo po njeni predanosti, pogumu in iskrenem odnosu do domačinov. Med vojno je z njimi delila tako upanje na svobodo kot tudi strah pred okupatorjem. Po koncu vojne so bila srečanja na Vojskem in v Čekovniku vedno prežeta z iskrenim veseljem in hvaležnostjo.
Marko Lah želi ta dragoceni spomin ohraniti tudi za prihodnje rodove. Pripravlja knjigo, v kateri bo združil pričevanja, arhivsko gradivo in osebne spomine. Ta bo pomembno dopolnila mamino knjigo, v kateri je Pavla Jerina Lah že sama popisala delovanje partizanske bolnišnice.
Pisateljska rezidenca Založbe Bogataj tako letos ni le priložnost za literarno ustvarjanje, temveč tudi za ohranjanje zgodovinskega spomina – na ljudi, ki so v najtežjih časih izkazali pogum, solidarnost in človečnost. In Pavla Jerina Lah je bila med njimi.
Predstavitve so se udeležili tudi svojci graditeljev in bolničarjev iz idrijskega okoliša:
Zoran Kenda – njegov oče Jože Kenda – Pepe je bil vojaški vodja bolnice,
Breda in Vojko Tratnik – njun oče Viki Tratnik je bil glavni kuhar, od začetka ustanovitve bolnice do konca okupacije,
Majda in Bogdan Rupnik – njun oče Franc Rupnik je bil med glavnimi graditelji vseh postojank,
Boža Vencelj – njen oče Ludvik Gnezda je bil med prvimi graditelji vseh postojank,
Julijan Podobnik – njegov ded Jule Podobnik je bil eden najaktivnejših nosačev ranjencev.
Prisotni so bili tudi snovalci in graditelji spominskih obeležij pred več kot štirimi desetletji:
Milan Černilogar, Jože Benčina in Cveto Koder.
Obiskovalcev skupaj : 1110551
Prikazov skupaj : 3326000
Trenutno : 32
