Idrijčan Maks Brus je v tem študijskem letu magistrski študent lesarstva. Kot član ekipe Evapotricity je ob Vidu Rozmanu in Maticu Jančarju na zaključnem tekmovanju mednarodnega natečaja BISC-E v konkurenci 65 študentskih ekip iz 17 držav dosegel izvrstno tretje mesto.
Objavljeno: ponedeljek, 4. november, ob 10:50| besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: Robert Zabukovec, osebni arhiv / vir Delo
The Bio-based Innovation Student Challenge Europe je evropsko študentsko tekmovanje za spodbujanje podjetništva in nagrajevanje odličnosti, ki se posebej posveča okoljskim temam. Vid Rozman, Maks Brus in Matic Jančar so razvili bioosnovan in biorazgradljiv pripomoček za pridobivanje čiste pitne vode iz slane ali umazane vode. Evaporator, kot strokovno imenujejo ta tehnični pripomoček, deluje na principu pospešenega izhlapevanja izključno s pomočjo sončne energije. Nad bazen z nečisto ali slano vodo so študentje postavili evaporator. Ko se vanj uprejo sončni žarki, se segreje in tekočina pod njim začne hitro hlapeti. Nad celotnim sistemom je kupola, kjer nastala vodna para kondenzira in steče v zbirno posodo.
Študenti so uspešno rešili tudi recept za izdelavo tega »pokrova«. Uporabili so na zelo majhna vlakna zmlet les, dodali so jim citronsko kislino in polivinil alkohol, stabilizatorja, ki sta pripomogla k trdnosti materiala. Vse so obarvali še z ogljem, da je evaporator črn, saj tako hitreje vpija sončne žarke in pospeši izhlapevanje. Uporabili so materiale, ki so biorazgradljivi.
Pri zasnovi naprave so sledili temu, da izdelajo cenovno dostopen izdelek za družbe, ki nimajo dostopa do pitne vode. Izračunali so, da bi iz slane vode z njihovo napravo v velikosti enega kvadratnega metra na dan pridobili 6,3 litra pitne vode, kar je dovolj za preživetje za vsaj dve osebi.
Njihov sistem je alternativa najbolj razširjenim sistemom za pridobivanje pitne vode iz slane, ki temeljijo na tehnologiji reverzne osmoze, ki za delovanje porablja električno energijo. Sistem študentov iz Ljubljane pa za delovanje potrebuje le sonce.
Odlične uvrstitve študentov so bili veseli tudi na fakulteti. »Takšen natečaj promovira inovacije in v akademske izobraževalne procese uvaja tudi duh podjetništva. V redni študijski program smo z njim vpeljali projektno raziskovalno delo. Poleg tega pa lahko v takih projektih študenti povežejo znanje iz različnih predmetov. Odziv študentov je bil lep in tudi za nas profesorje je bila to prijetna izkušnja,« je povedal koordinator in mentor skupine prof. dr. Primož Oven, profesor na Biotehniški fakulteti.
Na tekmovanju, ki je potekalo 27. septembra, so študentje iz Ljubljane izjemen rezultat
dosegli v konkurenci študentskih ekip iz Nizozemske, Latvije, Belgije in Francije.
»Bioosnovane inovacije bodo zaradi podnebnih sprememb vedno pomembnejše in prav je, da se o tem ne le razmišlja, ampak tudi kaj stori,« je po prejemu nagrade za medije povedal Maks Brus.