Slikarja Nandeta Rupnika spremljajo obrazi vsaj zadnjih 60 let. Od prvega obraza, ki ga je izdolbel iz lubja med maturantskim izletom na otoku Mljetu leta 1968 pa vse do danes, ko je v zadnji seriji portretov upodobil domačine v eni od eksotičnih dežel. Vmes se je nabralo na desetine podob najrazličnejših portretirancev, ki jih je slikar z veščo roko vtisnil v papir ali na platno.
Objavljeno: ponedeljek, 25. november 2024 ob 9:29 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: Damijan Bogataj
V Galeriji svete Barbare pod Mestnim trgom je v petek, 22. novembra, Nande Rupnik svoja likovna dela postavil pred publiko že osemdesetič zapovrstjo. Tokrat se predstavlja zgolj kot portretist in hote spregleduje risbe mestnih pejsažev po katerih je najbolj znan. Koliko teh se je skozi desetletja nabralo, najbrž niti sam ne ve. Zagotovo pa Nande Rupnik sodi med najplodovitejše likovnike na Idrijskem.
Tokratna razstava se posveča le portretom. Te pa je Nande Rupnik skozi leta upodabljal v najrazličnejših tehnikah. Ob uveljavljeni risbi svinčnika ali flomastra z akvarelom pa vse do suhe perorisbe in celo usnja s katerim se je spoprijateljil v prvih letih službovanja v delovni terapiji idrijske bolnišnice. Ob menjevanju tehnik so se menjevali tudi pogledi in stili. Iz strogo verističnih na začetku svoje poti, v aktualnem slogovnem obdobju stavi na mešane tehnike pri katerih se najpogosteje dopolnjujeta flomaster in akvarel.
Portretirance je Nande Rupnik vedno izbiral po svojem notranjem premisleku, pa naj si je šlo za znano idrijsko klekljarico ali danes že pozabljenega rudarja. Ob mami in očetu Jožetu, ki sta se poslovila pred desetletjem in pol ter vrsti drugih sorodnikov, je naslikal tudi vnuka Lana, ki je, kot je sam povedal na odprtju razstave, na svojo podobo izpod čopiča starega ata moral čakati kar 18 let. Svetoval mu je, da upodobi še kakega od mestnih originalov kot sta zasanjani Tomaž ali vedno nasmejana Sonica. Podobe teh bi pomembno dopolnile zbirko mestnih posebnežev. Vržene rokavice Nande Rupnik ni pobral. Skromno in kot se njegovim letom bojda spodobi, si je le zaželel “da bi roka še dolgo ostala mirna” in ob naštevanju dobrotnikov in podpornikov posebno zahvalo namenil soprogi Stani, ki je znala “vsa ta leta prenašati njegove slikarske podvige.”
Razstava portretov slikarja Nandeta Rupnika, ki jo je med ljubitelje likovne umetnosti z glasbo na odprtju obogatil orgličar Miro Božič, bo na ogled v Galeriji svete Barbare še vse do 7. decembra.
“Tako so sedaj skoraj vsi pred vami kot likovni spomin in poklon našim prednikom in sodobnikom, znancem in neznancem, kot nepretrgana, nevidna vez z ljudmi preteklega in sedanjega časa. V upanju, da mi na pot življenja stopi še kakšna zanimiva oseba in da bo roka ostala mirna za še kak likovni zapis, postavljam to razstavo in se veselim prihodnjih dni.” Nande Rupnik