Ledinski ob prazniku v Zavratcu

Dvorana v Gasilskem domu v Zavratcu je bila prizorišče zanimivega srečanja z življenjem in delom skoraj že pozabljenega Antona Žaklja. Ta se je rodil v Ledinah leta 1816. Mladost je preživel v Dolah in Idriji, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Ljubljani, Karlovcu ter Novem Mestu. Po končanem študiju je bil leta 1842 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Ribnici, pri Fari na Blokah, v Dobrniču, Mirni Peči, Poljanah nad Škofjo Loko, Svetem Križu pri Kostanjevici, Sostrem in od 1866 v Velikem Trnu pri Krškem, kjer je tudi umrl. Kot je na predstavitvi v Zavratcu poudarila sourednica knjige Marija Velikonja, je Anton Žakelj že med šolanjem na ljubljanskem liceju pesnil pod vplivom Kranjske Čbelice in njenega urednika Mihe Kastelca ter pesnika Franceta Prešerna, po katerem se je tudi zgledoval.

Marija Velikonja, upokojena učiteljica in velika poznavalka življenja in dela Ledinskega, je zbranim v Zavratcu spregovoril tudi o socialnih in družbenih razmerah, ki so vladale v letih življenja Ledinskega. Ogromna večina prebivalstva je bila nepismena. Zelo redki so znali pisati in brati kar je silno oteževalo širjenje kulture in omike. Anton Žakelj Rodoljub Ledinski je delil usodo številnih »večnih kaplanov«, ki v svoji poklicni karieri niso napredovali. Škofje so jih pošiljali po odročnih farah, kjer so imeli tudi zelo slabe nastanitvene pogoje. Na ustvarjalnost Ledinskega je odločilno vplivala tudi njegova izolacija od kulturniških krogov v prestolnici. Brez živih stikov z drugimi razumniki tistega časa se je počasi zapiral v svoj svet. Zanimiva je tudi pot njegove ustvarjalne dediščine. To so si po njegovi smrti iz rok v roke podajali stanovski kolegi. Marsikaj se je v stoletjih izgubilo, večina njegovega dela pa je sedaj objavljena v zajetni knjigi.

V njej je tudi faksimile pisma, ki ga je Ledinski pisal bratu ob smrti mame leta 1850. To pismo, ki priča o povezanosti družine Žakljevih, so pred leti našli v župnijskem arhivu v Zavratcu. Da gre za pomemben dokument so prepričani domala vsi raziskovalci, ki si zadnja leta prizadevajo za proučevanje pesnikove dediščine in iskanje še neobjavljenih del.
Ivica Šemrov, upokojena učiteljica, pobudnica obeleževanja spomina na Antona Žaklja, je zbranim v dvorani gasilskega doma v Zavratcu doživeto prebrala nekaj Žakljevih pesmi. Maja Vegelj, vodja podružnice in učiteljica na šoli v Ledinah pa je ob prebiranju poezije v vlogi predsednice kulturnega društva Rodoljub Ledinski orisala še delovanje društva in načrte za prihodnje.