Koledniki tudi v Zavratcu in Godoviču

Praznik svetih treh kraljev se je v Sloveniji najbolj ohranil v Prekmurju, na Primorskem in Goriškem. Na teh območjih je še vedno živo koledovanje. Gre za obredni obhod, ko koledniki v dneh od božiča do in praznika svetih treh kraljev obiskujejo hišo za hišo v vasi ali soseski in domačinom s pesmijo kolednico voščijo srečo in zdravje. Na vrata hiš nekateri v teh dneh napišejo inicialke treh kraljev (G, M, B) ter aktualno letnico. Ta zapis simbolizira blagoslov doma in družine za prihajajoče leto.

Letos sta v soboto, 4. januarja domove po Godoviču obiskovali dve skupini kolednikov. Fantom in dekletom so domačini z veseljem odpirali vrata, jim prisluhnili in se jim zahvalili s prispevkom z darom za misijone. Samo v Godoviču so koledniki zbrali 917 evrov, ki jih bodo poslali v Misijonsko središče v Ljubljano, od koder bodo darove poslali našim misijonarjem po vsem svetu.

Star običaj peke posebnega obrednega kruha pa se je ohranil zlasti na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerske. Poprtnik, imenovan tudi božičnik, župnek ali krhljak, je poseben obredni kruh, ki ga pečejo v času božičnih praznikov in vse do praznika svetih treh kraljev. Poprtnik je simbol obilja, blagoslova in družinske povezanosti. Testo za poprtnik je bogato – običajno iz bele moke, jajc, mleka, masla in kvasa.

Kruh je okrašen s testenimi figurami, ki imajo simbolni pomen, kot so ptički, ki simbolizirajo srečo, križi ali sončni vzorci kot simbol svetlobe in novega začetka. Oblike in okraski se razlikujejo glede na pokrajino in družinsko tradicijo. Na svete tri kralje je bil poprtnik običajno zadnjič postavljen na mizo, nato pa so ga razdelili med družinske člane. V nekaterih krajih so ga delili tudi živini, saj so verjeli, da prinaša blagoslov in zdravje za celo leto. Čeprav tradicija peke poprtnika danes ni več tako razširjena, se v nekaterih krajih in družinah obuja kot del kulturne dediščine in povezovanja z ljudskimi običaji.
Današnji praznik svetih treh kraljev tako po Sloveniji kot v celotni Evropi ohranja bogato kulturno dediščino. V Avstriji, Italiji, Španiji, Romuniji, Litvi, na Finskem, Cipru, Češkem in Slovaškem je 6. januar dela prost dan. V Španiji je to eden največjih praznikov, kjer potekajo spektakularne povorke, imenovane Cabalgata de Reyes, v Italiji pa na ta dan praznujejo prihod dobre čarovnice Befane, ki otrokom prinaša darila. V Franciji je običajno, da se pripravlja “kraljeva pita” (galette des rois), v kateri je skrit majhen predmet – tisti, ki ga najde, postane simbolični kralj dneva.

klikni za povečavo

klikni za povečavo

klikni za povečavo

V pravoslavnem svetu pa je današnji 6. januar prav tako pomemben dan, saj verniki danes praznujejo božični večer. Po julijanskem koledarju, ki ga uporablja večina pravoslavnih cerkva, božič pade na 7. januar, zato je večer pred tem čas za priprave in duhovno pričakovanje Kristusovega rojstva. Običaji vključujejo postni obrok, ki simbolizira skromnost, in blagoslov doma z blagoslovljeno vodo. Pravoslavni verniki prižigajo sveče, pojejo tradicionalne pesmi in se zberejo pri polnočnici.