»Jaz, ki se vlačim po tem / zamazanem mestu / s srcem v betonu, / z mislijo na asfaltu, /jaz, še vedno sem kmet.« S temi verzi je Črtomir Šinkovec, čigar 110-letnico rojstva slavimo že célo leto 2024, izrazil svoj občutek izgubljenosti, nepripadnosti in iskanja doma oziroma identitete. Od petka, 27. septembra, pa to njegovo pesniško sporočilo odzvanja tudi na klopi v idrijskem mestnem parku pod Mestnim trgom. Izdelavo naslonjala in napisa je v višini okoli 1.500 evrov plačala Krajevna skupnost Mesto Idrija.
Objavljeno: ponedeljek, 30. september 2024 ob 10:44 | besedilo: Milanka Trušnovec | fotografije: arhiv IN, Nejc Novak
Postavitvi spominske klopi, h kateri bi sodila še kakšna avtohtona vojskarska smreka, je sledilo odprtje slikarske razstave Extempore 2024 v bližnji Galeriji sv. Barbare, saj so se članice in člani Likovnega društva Cinober Idrija na čelu s predsednikom Nandetom Rupnikom ter drugi zunanji sodelujoči prijazno odzvali na pobudo organizacijskega odbora Šinkovčevih dnevov poezije in se za navdih ob letošnjem likovnem natečaju družili s še vedno premalo poznano in priznano ustvarjalnostjo Črtomirja Šinkovca. Izpostavili smo zlasti motiv poti, stez, cest in drugih povezav, sledeč témi Dnevov evropske kulturne dediščine 2024 ter vodilu Šinkovčeve poti k Francetu Bevku po slovenske knjige v zimi leta 1931.
V programu otvoritvene slovesnosti so sodelovale: violinistki Petra Jurić Pavšič in Izabela Florjančič, nagrajenki Šinkovčevega pesniškega natečaja Urška Ortar iz OŠ Idrija in Neža Mohorič iz OŠ Spodnja Idrija, recitatorki Lena in Tajda Pivk ter dijakinji GJVI Hana Gantar in Lucija Kavčič.
Pot na slikarski Olimp so si izmed 26 sodelujočih utrli: Peter Gliha (1. nagrada), Vanja Leskovec (2. nagrada), Damir Jadrič (3. nagrada). Diplomo za kvaliteto dela so prejeli Vinko Bogataj, Jožef Matjašec in Vesna Štolfa, priznanje mlademu ustvarjalcu pa je bilo podeljeno Nini Jadrič. Razstava vseh del je na ogled še do vključno 12. oktobra 2024.
V naši atomski dobi selektivnega spomina, razpršene pozornosti in skorajšnje vladavine umetnih možganov je nujno ohranjati spomin, sicer pošast pozabe in potvarjanja požre vse. Zaveza literarne, likovne, glasbene in drugih ustvarjalnih polj pa je zagotovilo, da lahko kljubujemo asfaltu in betonu.