Po lanskoletni zelo uspešni razstavi Hiške, s katero so idrijske klekljarice gostovale tudi v Tržiču, Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem in Tolminu so se klekljarice povezale v novem klekljarskem projektu. Poimenovale so ga Ženska moč s Klimtom v čipki. S prepletanjem slikarstva, čipk in sodobnih vizualnih tehnologij jim je uspelo čipko popeljati v doslej še neraziskana polja.
Objavljeno: petek, 23. avgust 2024 ob 11:36 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
Avstrijski slikar Gustav Klimt, ki je umrl ob koncu prve svetovne vojne, je eden najvidnejših likovnih ustvarjalcev dunajske zlate dobe na prehodu stoletja. Njegova dekorativna umetnost je ponazarjala duh napredka in razkošje cesarskega Dunaja pred prvo svetovno vojno. Poznavalci ga prištevajo med simbolistične slikarje in ga postavljajo na prvo mesto dunajskega secesijskega gibanja. Gustav Klimt se je posebej intenzivno posvečal ženskemu telesu. Njegova najbolj znana slika Poljub pa je bila idrijskim klekljaricam pravi izziv za ustvarjanje novega projekta. Na pobudo Maše Strobl so po ogledu razstave Klimtovih slik v Vilešu klekljarice za vir navdiha izbrale njegovo delo »Die Jungfrau«. Na sliki so izbrale več kot trideset različnih fragmentov, ki so jih prenesle na papirce in na njih sklekljale čipke z uporabo več tehnik in sukancev različnih barv.
V Klimtovi sliki so prepoznale tudi simbole vrednot, ki jih povezujejo v društvo. Med temi so prenašanje znanja na mlajše generacije, medsebojna podpora žensk, skupnost in družba. Vendar pa celotna zgodba Klimta v čipki zaživi šele ob uporabi sodobnih vizualnih tehnologij.
Za ta del zgodbe sta poskrbela Andraž Drobnič in Maks Jeriha, združena v umetniški kolektiv Karlo Kirri. Po mnenju Maše Strobl naj bi povezovanje čipke in sodobnih vizualnih tehnologij »podiralo mejnike uporabe idrijske čipke in ustvarjalo nov koncept ohranjanja in razvoja kulturne dediščine«.
Razstavo čipk in večmedijsko predstavitev so postavili v Galeriji svete Barbare pod Mestnim trgom. V prvem delu so v okvirjih razstavljene vse v projektu zasnovane in sklekljane čipke, v drugem delu pa se obiskovalec potopi v video preplet originalne Klimtove slike in čipk, ki zaživijo v sliki.
Na svečanem odprtju razstave pred galerijo je Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanica Avstrije v Sloveniji, povedala, da je očarana nad čipkami, čipkarsko šolo in ohranjanjem tradicije.
Enoletno spogledovanje idrijskih klekljaric s Klimtom je končano. Projekt jih je povezal v ustvarjalno skupino, ki je dokazala, da moč idrijske čipke ni le v tehnikah in mojstrstvu obvladovanja le teh, ampak tudi in predvsem in preseganju meja, ki so se izoblikovale skozi zgodovino. Spogledovanje s Klimtom jim bo v letu do nove razstave odprlo številne nove priložnosti za predstavljanje tega projekta v drugih krajih, kjer zgodbam idrijskih klekljaric vedno prisluhnejo z velikim zanimanjem in spoštovanjem. Nemara bo temu tako tudi tokrat. Ali jim bo uspelo projekt odpeljati tudi na Dunaj, kjer je živel in ustvarjal Klimt in v Prago, kjer originalno sliko hranijo, pa ni odvisno samo od klekljaric ampak od podpornikov in promotorjev te idrijske žive dediščine.
V galeriji svete Barbare v Idriji bo projekt Ženska moč s Klimtom v čipki
na ogled še vse do 4. septembra med 9. in 12. ter 16. in 19. uro.
Klekljarice v projektu Ženska moč s Klimtom v čipki:
Zdenka Bogataj, Dragica Boškin, Bernarda Flander, Majda Gantar, Katja Gnezda, Martina Hvala, Zoja Kacin, Milena Kalan, Teodora Klavžar, Vera Kostanjšek, Marta Kreft, Irena Lapajne, Nadja Lapajne, Anica Loverčič, Anica Makuc, Sonja Mlakar, Marija Novak Boškovič, Aleksandra Pelhan, Mimi Pellis, Marjeta Petrič, Valerija Petrič, Ivica Pirih, Nadja Podkrajšek, Branka Režun, Bogomira Rupnik, Maša Strobl in Alenka Toplak.
Risarke papircev:
Majda Gantar, Nadja Lapajne, Teodora Klavžar, Vera Kostanjšek, Anica Makuc, Sonja Mlakar, Marija Novak Boškovič, Aleksandra Pelhan, Valerija Petrič, Branka Režun in Maša Strobl.
Obiskovalcev skupaj : 278214
Prikazov skupaj : 784904
Trenutno : 11
