Kaj ostane od rudnika, ko utihnejo stroji? Spomin, gib in zgodbe ljudi, ki so vanj vsak dan vstopali. V zadnji oddaji Kultura je bila gostja Tjaša Bucik, plesalka in koreografinja.
Objavljeno: sreda, 7. oktober 2026, 12:07 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN
Tjaša Bucik je svojo ustvarjalno pot tokrat povezala z rudarsko dediščino Idrije. V predstavi Skok čez kožo je skozi sodobni ples raziskovala družino, tradicijo, spomine in življenje rudarskih generacij. Predstava je zaživela v nekdanji rudniški klasirnici v Topilnici, kjer je prostor postal pomemben del zgodbe. Na odru vidimo lahkotnost. V ozadju pa so ure treningov, priprav, razmišljanja, ponavljanja in tudi bolečina. Tjaša Bucik pravi, da so poškodbe in fizične omejitve eden najtežjih trenutkov v življenju plesalca. Ko telo ne zmore izraziti tega, kar bi želela, se sama usmeri v pisanje in načrtovanje prihodnjih projektov.
»Z gibom lahko povem več kot z besedami«
Tjaša Bucik
Kako je rudarsko delo prenesla v gib? Kaj ji je pri ustvarjanju pomenila osebna družinska povezava z rudnikom v katerem je delal njen ded in zakaj je publika pred vstopom na predstavo prevzela svojo rudarsko številko? S Tjašo Bucik je urednik Damijan Bogataj govoril tudi o njeni poti v ples, vztrajnosti, ustvarjanju, zavrnitvah, poškodbah ter izkušnjah, ki jih je pridobila doma in v tujini.
Z nekaj kliki si posnetek oddaje zavrite na vašem pametnem telefonu, tablici ….
