Ko gresta matična in podružnična šola skupaj v korak

Zadnjo soboto v septembru smo izkoristili prijetno jesensko vreme in v Ledinah prijazno sprejeli vse osnovnošolce z matične šole ter njihove učitelje in starše.

Objavljeno: petek, 13. oktober, 7:01 I besedilo: Maja Vegelj I fotografije: Ivica Šemrov, Janja Grošelj, Maja Vegelj

V duhu sodelovanja in povezovanja so na matični šoli pripravili pohod v Ledine, mi na podružnici pa smo zanje pripravili topel sprejem na kar štirih lokacijah. Pohod je imel simbolno noto, saj se v Ledinah pripravljamo na obeleženje 140 let obstoja naše šole. Tako se ob tem jubileju vrstijo razni dogodki, s slavnostno prireditvijo na čelu.

Vsem smo želeli pokazati našo šolo. Stavbo, katere prag prestopajo učenci že več kot 140 let. Ker pa je naša šola majhna in vanjo ne moremo »stlačiti« vseh obiskovalcev istočasno, smo po Ledinah pripravili razne dejavnosti. V šoli je obiskovalce pričakala učiteljica Ivica Šemrov, ki že od vsega svojega učiteljskega začetka poučuje na tej šoli. Učenci, ki pod vodstvom učiteljice Tjaše Gnezda, obiskujejo dramski krožek, so pripravili kratek skeč »Šola nekoč«, v katerem stroga učiteljica pokori ne samo svoje učence temveč tudi vse obiskovalce. Po končanem dramskem vložku smo obiskovalce popeljali v učilnico v pritličju, kjer smo jim pokazali razstavo starih učnih pripomočkov, zvezkov, knjig in spričeval, ki so jih učenci v ta namen izbrskali doma in nekateri tudi pri sosedih.

Po ogledu razstave se je skupina odpravila na plato, kjer z našimi učenci največkrat izvajamo športne dejavnosti, saj na naši šoli nimamo telovadnice, niti ne kakšnega večjega prostora, kjer bi bilo možno izvajati športne aktivnosti takrat, ko nam vreme ni najbolj dano. Ker v vsakem slabem lahko vidimo kaj dobrega, se tolažimo s tem, da so naši učenci veliko več na svežem zraku in posledično tudi bolj zdravi.

Na plati smo obiskovalce zaposlili z različnimi igrami, ki smo si jih izposodili v Mladinskem centru Idrija. Poleg iger so naši najmlajši gasilci, pionirji,prikazali vajo z vedrovko, ki so jo potem lahko preizkusili tudi ostali učenci. Nato so se premaknili na drugo prizorišče, travnato igrišče, kjer je učitelj Radko Vehar s pomočjo trenerjev nogometnega kluba Ledine pripravil štafetne igre za vse. Dogajanje pa se je nadaljevalo pri šoli, saj so tam z učiteljico Manco Prezelj svoj tabor postavili taborniki iz Spodnje Idrije, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu. Dejavnosti so bile zanimive in raznovrstne in nikomur ni bilo dolgčas.

Ko so se na vseh štirih prizoriščih zvrstile vse skupine, smo se zbrali na dvorišču pred šolo, kjer smo se posladkali z dobrotami, ki so jih za nas pripravile naše kuharice. Posneli smo še skupinsko fotografijo in zaželeli našim gostom srečno pot v dolino.

Z našimi učenci gremo vsaj enkrat v šolskem letu tudi na matično šolo in takrat učitelji občutimo s kakšnimi očmi najmlajši doživljajo veličino te »velike« šole. Le kakšen vtis pa je našim obiskovalcem pustila naša šola? Vzdušje tega dne je bilo prijetno in če sodim po tem, si želim, da bi tudi v prihodnosti imeli podporo širše javnosti in bi enkrat za vselej le prišli do uresničitve vseh danih obljub in tudi mi dobili primerne prostore za izvajanje pouka, saj vendar nismo več v 19. stoletju, ko so se postavljali prvi temelji naše šole.

O obisku Ledin so nam pisali tudi šolarji iz Spodnje Idrije. Posebej so bili navdušeni nad ogledom podružnice in nad njihovo razstavo starih šolskih pripomočkov ter učbenikov. Nasmejali so se med predstavo, v kateri so zaigrali učenci in prikazali, kako je bilo v šolah nekoč. Ob koncu programa so se še posladkali z biskvitom in sokom ter se zadovoljni odpravili nazaj v dolino.
»Hvala vsem, ki ste darovali v šolski sklad OŠ Spodnja Idrija«, so svoje vtise iz Ledin strnili šolarji iz Spodnje Idrije.