Kmetijstvo na razpotju

Idrijske Krnice so v torek, 20. januarja, gostile obiskan in vsebinsko bogat pogovorni večer na temo kmetijstva ter izzivov, s katerimi se danes sooča slovensko podeželje.

Objavljeno: četrtek , 22. januar 2026 ob 7:50 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv Andrej Poglajen FB, Kmetija na Krnicah

Organizator in pobudnik dogodka je bil državnozborski poslanec Andrej Poglajen, ki je k razpravi za okroglo mizo povabil vidne predstavnike lokalnega kmetijstva ter predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in nekdanjega ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška. Pogovorni večer je potekal v okviru dogodkov, ki jih organizira Forum za kmetijstvo in podeželje pri Slovenski demokratski stranki (SDS), njegov namen pa je bil osvetliti aktualne razmere v kmetijstvu ter opozoriti na pereče težave, s katerimi se soočajo slovenski kmetje.

Stališča in izkušnje domačega kmetijstva sta v razpravi predstavila Janez Lapajne iz Kmetije Pr’ Krnčanu in Katja Prezelj iz Kmetije Pr’ Kendu. Oba sta izpostavila, da se slovensko kmetijstvo vsakodnevno sooča z vse zahtevnejšimi pogoji pridelave in prodaje kmetijskih izdelkov na trgu. Naraščajoči stroški, strogi predpisi ter nepredvidljive razmere na trgu močno otežujejo delo kmetov in ogrožajo njihovo ekonomsko vzdržnost. Posebej zaskrbljujoča je tudi vse večja vpetost lokalnega kmetijstva v globalne trgovinske tokove, katere posledice bodo kmalu občutili tudi slovenski kmetje.

V tem kontekstu je bila izpostavljena sporna podpora Slovenije podpisu sporazuma Mercosur, ki ga je prek ministrice Mateje Čalušić podprla tudi slovenska vlada. Razpravljavci so opozorili, da nova trgovinska ureditev slovenske kmete postavlja v izrazito podrejen položaj, saj domači pridelovalci ne bodo mogli konkurirati nizkim cenam uvoženih kmetijskih proizvodov, ki so pogosto pridelani na okoljsko sporen način in pod bistveno manj strogimi pogoji, kot veljajo v Evropski uniji.

O škodljivih posledicah sporazuma Mercosur je podrobneje spregovoril tudi Jože Podgoršek, predsednik KGZS, ki je v razpravi jasno in glasno nasprotoval njegovemu sprejemu. Poudaril je, da sporazum prinaša izrazito nelojalno konkurenco, saj imajo kmetje v državah Mercosur nižje proizvodne stroške, cenejšo delovno silo, večje kmetijske površine ter bistveno milejše zahteve glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in drugih okoljskih standardov. Sporazum obenem omogoča večji uvoz govejega mesa in perutnine na evropski trg, kar bo po njegovem mnenju dodatno pritiskalo na zniževanje cen in ogrozilo obstoj številnih slovenskih kmetij. Vse to bo dolgoročno vodilo v opuščanje kmetijske dejavnosti, praznjenje podeželja ter še večje oddaljevanje od cilja prehranske samooskrbe.

Udeleženci razprave so se dotaknili tudi problema vse bolj razraščene birokracije, ki v Sloveniji močno zavira razvoj kmetijstva. Opozorili so, da se birokratski pritisk na kmete iz leta v leto povečuje, številni administrativni postopki pa so zapleteni, dolgotrajni in pogosto nesmiselni. Namesto podpore razvoju in inovacijam se kmetje vse pogosteje soočajo z dodatnimi obremenitvami, ki jim jemljejo čas in energijo za osnovno kmetijsko dejavnost. V razpravi niso pozabili niti na problematiko območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD).Kmetije na OMD območjih težko dostopajo do investicijskih sredstev ali pa si težko zagotovijo lastni delež za sofinanciranje.

V sklepnem delu pogovornega večera so se zbrani posvetili še problematiki divjadi, ki se je na območju Idrijskega in Cerkljanskega v zadnjih letih prerazmnožila preko vseh razumnih meja. Polja, travniki in njive postajajo njen življenjski prostor, in to kmete postavlja v vse bolj nevzdržen položaj. Razpravljavci so opozorili, da so lovske družine izgubile učinkovit nadzor nad številčnostjo populacije prostoživečih živali, zato so pozvali odgovorne institucije, naj z ustreznimi, premišljenimi in predvsem učinkovitejšimi ukrepi zaščitijo kmete ter omogočijo normalno opravljanje kmetijske dejavnosti na teh območjih.