Danes goduje sveti Martin, ki spreminja mošt v vin’. Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih krščanskih svetnikov, ki je v mrzlem zimskem jutru v mestu Samarobriva, danes imenovan Amiens, severno od Pariza, dal polovico svojega plašča prezeblemu beraču. Na Slovenskem njegovo priljubljenost dokazuje tudi kar 121 njemu posvečenih cerkva.
Objavljeno: sobota, 11. november, 8:03 I besedilo: spletno uredništvo I fotografije: vir Freepik, splet
Dan svetega Martina se pri nas in na Hrvaškem praznuje predvsem kot praznik vina. V času martinovanja so na praznovanjih, ki potekajo v vinorodnih predelih Slovenije, poleg mladega vina na mizi tudi »martinove jedi«. Najbolj tipična je pečena goska, ki je simbol praznika predvsem zaradi legende, ki pripoveduje o Martinu, ki se je pred ljudmi, ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa, skril med gosi. Te pa so ga z glasnim gaganjem izdale in zaradi tega naj bi za kazen na dan njegove smrti morale umreti. Poleg gosi se na krožniku znajdejo tudi mlinci in dušeno rdeče zelje.
Martinovo je praznik, ki pa sega še daleč v čas pred Kristusom. Naši poganski predniki so se v jesenskih slavjih zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa prosili za ponovitev obilja v prihajajočem letu. Zaradi priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ga pa je zaznamovala s tem, med ljudmi čaščenim, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja, na današnjem Slovenskem. Na Slovenskem je “martinovo” še vedno pomemben praznik, vendar tako kot drugi prazniki dobiva vedno bolj komercialni pridih.
Obiskovalcev skupaj : 56826
Prikazov skupaj : 150221
Trenutno : 49
