25. junija 1991 smo razglasili samostojnost. Danes, 34 let kasneje, se ob državnem prazniku sprašujemo: Kaj nam pomeni domovina v letu 2025? Ali ta dan še praznujemo? Kako zadovoljni smo s svojim življenjem v samostojni Sloveniji?
Objavljeno: sreda, 25. junij 2025 ob 7:02 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN, N. Tejic
Že dan pred praznikom je v parku pred osnovno šolo, na sotočju Idrijce in Nikove, potekala tradicionalna predpraznična slovesnost s svečanim dvigom državne zastave. Gostitelji dogodka so bili tudi letos učenci idrijske osnovne šole, ki zgledno ohranjajo tradicijo javnega obeleževanja tega praznika v parku pred šolo. Zbrane je nagovoril idrijski župan Tomaž Vencelj. V nagovoru se je zahvalil vsem, ki zavzeto sodelujejo pri soupravljanju lokalnih zadev. Opozoril je še na vrednote, ki kljub takim in drugačnim spremembam ostajajo v veljavi, nagovor pa sklenil s tradicionalnim rudarskim pozdravom Srečno! Osrednji praznični govornik je bil Angel Vidmar iz pokrajinske organizacije združenja Sever. Mladini je položil na srce misel, da je mir največja vrednota za katero se je vredno boriti. V kulturnem programu so sodelovali šolarji recitatorji in pevci otroškega pevskega zbora. Za glasbeno obogatitev dogodka so poskrbeli člani trobilnega kvinteta orkestra Slovenske policije, kar je dalo dogodku posebej svečano noto. Čast dviga zastave na dan pred praznikom je letos pripadla Milanu Lapajnetu, članu združenja Sever iz Idrije. Kot se za praznično proslavo spodobi, so zbrani na prizorišču posebej pozdravili tudi praporščake domoljubnih in veteranskih organizacij, ki so sodelovali pod poveljstvom poveljnika postroja praporščakov, veterana vojne za Slovenijo Jožeta Erjavca.






Kako Slovenci doživljamo dan državnosti?
Po javnomnenjski anketi iz preteklih let se je pokazalo, da le četrtina Slovencev aktivno praznuje dan državnosti, večina pa dan izkoristi predvsem za počitek ali izlet. Čustvena povezanost s praznikom je močno odvisna od generacije, saj se predvsem starejši dogodkov iz leta 1991 še dobro spomnijo, mlajši pa praznik doživljajo bolj simbolično.
Kljub samostojnosti in napredku številni Slovenci izražajo občutek politične razdeljenosti. Še 2024 je večina Slovencev izražala nezadovoljstvo z delovanjem demokracije (58 %), kar nakazuje razdeljenost in nezaupanje v politične procese. Kljub temu vsaj formalna podpora državi ostaja, predvsem ob povezovalnih dogodkih, kot so športni uspehi. Takrat prevladuje občutek pripadnosti. Kar pa se hitro spremeni v časih gospodarske in politične negotovosti. Raziskave kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji visoko, vendar so prebivalci pesimistični glede splošnega dogajanja. Po jesenskem Eurobarometru 2024 je 94 % Slovencev zadovoljnih s svojim življenjem, kar je najvišja vrednost od včlanitve v EU. Kljub temu kar 65 % vprašanih meni, da se dogodki v državi odvijajo v napačni smeri, medtem ko le 25 % meni, da nam gre dobro. Kot največje izzive prebivalci izpostavljajo zdravstvo. Najbolj jih skrbijo dolge čakalne dobe, sej te pri specialističnih pregledih in posegih ostajajo med najdaljšimi v Evropi, kar potrjujejo tudi redna poročila NIJZ in ZZZS. Sledi dražitev življenjskih stroškov (21 %) in pomanjkanje stanovanj (21 %).
Naravni prirast ponovno negativen,
priseljevanje ohranja rahlo rast prebivalstva.
Slovenija ostaja demografsko starajoča se država z negativnim naravnim prirastom. Rodnost ostaja nizka, umrljivost pa relativno visoka. Po podatkih SURS aprila 2025 se je rodilo povprečno 42 otrok dnevno, umrlo pa 59 prebivalcev dnevno. Umrljivost že dalj časa presega rodnost, kar pomeni vztrajen naravni upad prebivalstva. Po okvirnih ocenah se zgolj migracije deloma izravnavajo to izgubo, v tretjem četrtletju 2024 je neto priseljenih prebivalcev še vedno plus 3.476. Skupno število prebivalcev znaša okoli 2,1 milijona.
Slovenija beleži napredek tudi na področju izobraženosti. Danes ima že eden od štirih odraslih višjo ali visokošolsko izobrazbo, medtem ko stopnja brezposelnosti ostaja relativno nizka – 3,7 % v 2024. Število delovno aktivnih se je povečalo za 0,9 % na okoli 998.000 oseb kar je največ v zadnjem desetletju, kar pomeni, da se zaposljivost močno krepi. Registrirana brezposelnost Zavoda za zaposlovanje je še nižja, okrog 2–3 %. Slovenci se udeležujemo kulturnih dogodkov pogosteje kot kaže povprečje Evropske unije. 56,6 % odraslih je v zadnjem letu obiskalo razstavo, koncert ali gledališče. To nakazuje, da kulturna identiteta ostaja pomemben del narodne pripadnosti.
Ob letošnjem dnevu državnosti vas vabimo, da se vprašate kaj vam pomeni samostojna Slovenija? Jo še čutite kot skupen projekt? Praznujete današnji dan?