Strelsko društvo Arcus Center iz Godoviča postaja vse bolj aktivno. Od leta 2019, ko je bilo društvo ustanovljeno, so člani največ napora vložili v urejanje strelišča, saj pridobljena lokacija ni bila primerna za takojšnjo uporabo.
Objavljeno: ponedeljek, 3. junij 2024 ob 7:12 | besedilo: Ivan Kofol | fotografije: arhiv SD Arcus Center
Opravljenih je bilo ogromno ur prostovoljnega dela in vloženih precej denarnih in materialnih sredstev, zbranih s prostovoljnimi prispevki članov. Pod vodstvom predsednika Klavdija Lapajneta, ki mu ne zmanjka idej in motivacije, je vsak član pomagal po svojih močeh. Skupaj jim je uspelo, kar je bilo sprva videti nemogoče.
Urejanje strelišča so letos dokončali do nivoja, ki ustreza standardom za izvedbo tekmovanj v dinamičnih strelskih disciplinah. Tako je bila med 17. in 18. majem izvedena že druga tekma pokalnega prvenstva Slovenske zveze za praktično strelstvo in sicer v disciplini Mini puška. Vsi tekmovalci, skupno jih je na prvi in drugi tekmi nastopilo več kot 60, med njimi tudi nekaj iz tujine, so bili zelo zadovoljni z organizacijo društva Arcus Center. Mnogi so izrazili občudovanje urejenosti strelišča in pohvalili delo SD Arcus Center, saj le aktivna društva lahko pripomorejo k ohranjanju in razvoju tega športa. Po končani drugi tekmi, ki zagotovo ni bila zadnja, je član društva Iztok svoje vtise strnil takole:
»Mineva skoraj 5 mesecev, ko me je Klavdij peljal »onkraj znanega sveta« strelišča …. tema, skale, strohnel les, blato … in mi predstavil svojo vizijo razširitve strelišča ter možnost izvedbe IPSC tekme L2. Priznam, bil sem navdušen, a hkrati skeptičen. Je to sploh mogoče? Se da? Imamo voljo in sredstva? Čez par dni, prvi dan po božiču zazvoni telefon: »Iztok, mi smo na strelišču, pripelji bager.« In tako se je začela zgodba, ki je dobila svoj epilog v 1. PP in, ker ena ni nobena, ta vikend še 2. PP tekma. Udeleženci zadovoljni, med njimi precej povratnikov in še se bodo vračali. Za samo tekmo in obakrat za izjemno postavitev prog zares vse priznanje Janezu Jerebu in Klavdiju Lapajnetu. In seveda vsem od logistike, hrane, izvedba IT do lepilcev. Nihče zares ni štel vseh vloženih ur, energije in sredstev – vsega je bilo ogromno, verjetno mnogo več, kot smo si bili na začetku pripravljeni priznati. So se pa stkale med nami vezi, postali smo ekipa. Vsak je prispeval, kolikor je zmogel, pa če je bila tudi le beseda spodbude, ideja. Vse šteje. Da strelišče ni nekaj samo po sebi umevnega, mi je jasno šele sedaj. In imamo ga, verjetno enega najbolj ‘odbitih’ daleč naokrog, z vso potrebno sodobno infrastrukturo, opremo in predvsem vizijo. Sedaj je na nas samih, da mu vdahnemo vsebino in ga izkoristimo za razvoj lastnih potencialov, veselja do streljanja in izboljšanja rezultatov na tekmah in tu ni pomembno ali gre za dinamiko ali natančno streljane. Pomembno je, da smo na koncu vsi in vsak zadovoljen. Pri taki ekipi se za slednje ni bati.«
Da pa člani strelskega društva Arcus center niso samo pridni delavci, pričajo tudi doseženi rezultati, saj najboljši posegajo po medaljah, tisti z manj izkušnjami pa hitro napredujejo. Lahko se nadejamo nadaljevanja zgodbe o prijateljstvu, požrtvovalnosti, timskem duhu … skratka o vsemu kar uspešno društvo potrebuje, ne glede ali je to strelsko ali pa katerokoli drugo.