Tudi v letošnjem šolskem letu je učence četrtih razredov ob nedavnem mednarodnem dnevu bele palice na Osnovni šoli Idrija obiskala izjemna Idrijčanka Metka Pavšič, ki je učencem na podlagi lastnih izkušenj spregovorila o življenju in delu oseb z okvaro vida. Namen obiska je bil ozaveščanje učencev, da smo prav vsi drugačni, da sprejmemo in razumemo vsakršno drugačnost.
Objavljeno: sreda, 6. november 2024 ob 7:29 | besedilo in fotografije: Lidija Kacin
˝Drugačnost – pojem, ki nas kar hitro zaznamuje. A vsi smo drugačni. Nekateri imamo črne oči, drugi modre …eni smo veliki, drugi majhni …eni imajo gibalne težave, drugi težave z zdravjem … Vsi pa moramo živeti drug z drugim, biti sprejeti, zagotoviti vključevanje in preprečiti izključevanje …vse to in še več je inkluzija …˝ je bilo zapisano tudi v popotnici projekta “Korak k sončku”. Narobe je, ko drugačnost dobi negativen predznak, ko postane krivec za nerodnost, neugodje in nenazadnje hoteno ali nehoteno izključevanje.
Učenci vseh treh oddelkov četrtih razredov so gostjo dopoldne nestrpno pričakali in z velikim navdušenjem ter sproščenostjo sprejeli medse. Razredna skupnost učencev se je spremenila v zaokroženo in prijetno celoto v kateri se je čutila izjemno pozitivna in sproščena klima.
V uvodu je gostja učencem najprej spregovorila nekaj o svojih zgodnjih življenjskih izkušnjah, nato pa o vsakdanjem življenju ljudi z okvaro vida ter povedala nekaj o prilagoditvah in posebnostih le tega, s katerim se večina učencev redko sreča. Učenci so preko pogovora spoznavali zanimive vsakodnevne pripomočke, ki jih je Metka Pavšič imela s seboj. Seznanili so se s povsem drugačnim, vendar preprostim časopisom za slepe in slabovidne kot so ga vajeni sami.
Vsak učenec je imel tudi možnost odnesti stran časopisa domov in s tipanjem blazinic prstov »prebrati«, kaj je s posebno pisavo v časopisu zapisano. Spoznali so torej posebno pisavo brajico, sestavljeno zgolj iz šestih pik, ki jo uporabljajo ljudje z okvaro vida. V ta namen je Metka prinesla na vpogled tudi leseno tablico s to posebno pisavo. Zanimiv je bil tudi pisalni strojček s šest točkovnim zapisom, ki ga je učencem Metka praktično predstavila. S hitrim in veščim pisanjem nam je poklonila lepo misel, ki smo jo pritrdili na oglasno desko v razredu v spomin na njen obisk. Učence je posebej zanimala sodobna tehnologija in imeli so vrsto vprašanj o njenem prilagojenem računalniku in mobilnem telefonu z nameščenim govorcem, s pomočjo katerega lahko počne praktično vse.
Učence so zanimale še teme o prepoznavanju denarja, umetnin, nakupovanju v trgovini, hoji po cesti in čez cesto, prepoznavanju oseb po govoru, načinu kako se ljudje z okvaro vida orientirajo v različnih situacijah ter še mnogo uporabnih stvari, na katere videči nikoli posebno ne pomislimo.
Radovednost je učence popeljala tudi do posebnih družabnih iger človek ne jezi se in domine, ki bi jih tudi praktično preizkusili, če nam ne bi čas z Metko mnogo prehitro minil. Izziv za vse učence je bila zveneča žoga ter ob zaključku hoja z zaprtimi očmi s pomočjo bele palice, ki ni simbol slepote, temveč pomeni za ljudi z okvaro vida simbol svobode, neodvisnosti, zaupanja vase in varne hoje.
Po pogovoru z učenci verjamem, da jim je Metka lahko zgled, saj so jo spoznali kot osebo, ki je v življenju s pomočjo močne volje, truda in življenjske energije dosegla kar največ in s tem uresničila svoje življenjske sanje; tudi gledališke, saj še vedno nastopa v številnih monodramah. Znane so besede, ki jih je francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupery zapisal v svojo knjigo Mali princ: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«