Brez žlikrofov praznika ni

Praznik idrijskih žlikrofov in z njim zasebni zavod ID20 kot organizator tega dogodka sta pred dnevi prejela nagrado »Jakob za leto 2024« in še naziv Ambasador inovativnih turističnih prireditev. Komisija je ob podelitvi nagrade zapisala, da “je praznik idrijskih žlikrofov v slovenskem prostoru izrazito inovativni festival, ki s sodobnimi vsebinami idrijsko dediščino približujejo novim generacijam. Dediščinske vsebine interpretirajo na izrazito sodoben način in tako zagotavljajo kontinuiteto lokalne istovetnosti.”

Objavljeno: torek, 13. februar 2024, 14:32 I besedilo: spletno uredništvo I fotografije: arhiv IN, Andrija Majsen, arhiv sejma Alpe-Adria

Ekipa Zavoda ID20 praznik organizira od leta 2017. Prvih 7 izvedb je bilo v rokah razvojne agencije ICRA v sodelovanju s KS Mesto Idrija. Leta 2017 je organizacija prešla v roke Mladinskega centra in takrat je bil festival deležen tudi korenite vsebinske prevetritve. Namesto folklorne prireditve je nova ekipa želela ustvariti dogodek, ki bo zanimiv tudi za mlajšo populacijo ter bo v Idrijo privabljal goste celotne regije in tudi iz tujine. Namesto obilnih porcij idrijskih žlikrofov na le nekaj načinov ter tekmovanja med proizvajalci so želeli obiskovalcem ponuditi možnost, da okusijo pestrost okusov, ki jih z žlikrofi lahko ustvarijo.

Z leti se je nov koncept pilil in dopolnjeval in lansko leto so obiskovalci lahko okušali že 30 različnih postrežb žlikrofov.

Kot je v TV studiu Idrijskih novic povedal Matevž Straus,se je tudi število obiskovalcev korenito povečalo. Povečala pa se je tudi količini prodanih žlikrofov. Lani so jih v primerjavi z letom 2017 postregli kar 300 % več.

Pomemben element festivala pa je tudi njegova trajnostna naravnanost. Organizatorji so uveljavili uporabo biorazgradljivih krožnikov in pribora ter povratnih kozarcev in nenazadnje tudi dosledno ločevanje odpadkov.
Brez javnega denarja, ki ga v projekt vložita Občina Idrija in KS Mesto Idrija, prireditve v taki obliki in obsegu ne bi mogli izpeljati. Se pa organizatorji soočajo tudi s prenekatero resno težavo. Kot je povedal Matevž Straus je Mejca idealen kraj za tak dogodek. Zatakne pa se ob ugotovitvi, da v Mejci ni tekoče vode, elektrike, sanitarij, odra in tako morajo organizatorji celotno prizorišče postaviti “iz nič” in po enem dnevu spet podreti.

Matevž Straus je v TV studiu spregovoril tudi o sodelovanju s partnerji iz italijanskega Tolmeča, ki slovi po polnjenih testeninah “cjarsons” in o pripravah na gastronomsko-gledališko doživetja v hiši Giser v sodelovanju z Malo gledališko šolo GJV in Dramatičnim društvom Idrija ter pisateljem Alešem Čarjem. Več pa izveste, če si ogledate posnetek pogovora. V TV studiu Idrijskih novic se je z Matevžem Strausom pogovarjal urednik Damijan Bogataj.