Aldo Kumar opozarja na negotovo prihodnost glasbe v filmih

Kot avtor glasbe v številnih, tudi nagrajenih filmih, Aldo Kumar stavi na nujno sodelovanje med režiserjem in avtorjem glasbe. Ta je vse prepogosto povabljen k projektu, ko že zmanjkuje časa in tudi denarja. Zato so skladatelji primorani v najrazličnejše kompromise v upanju, da bo film kljub temu zadovoljiv pričakovanja ustvarjalcev in publike.

Na težko obvladljive razmere pri nastajanju filmov je opozoril skladatelj Drago Ivanuša, ki je nastajanje filma opisal kot pravi kaos. Kljub relativno obsežni produkciji ta ne prinaša primernih delovnih in časovnih pogojev za pisanje, snemanje ter montažo filmske glasbe. Zato prevladujejo youtube vzorci in vse pogostejše uporabljanje vzorcev že posnetih semplov, s katerimi skladatelji nadomeščajo živo posneto glasbo. Da lahko le slednja doda filmu avtorsko komponento je prepričan tudi Janez Dovč, ki je sicer odprt do novosti, a kritičen do poneumljanja gledalcev z uporabo nekakovostne glasbe. Opozoril je na vse pogostejši trend oblikovanja celih knjižnic glasbenih misli, iz katerih lahko opremljevalci in režiserji zelo hitro skopiraj glasbo in jo vključijo v svoja dela. Da gre v teh primerih za povsem drugačno razumevanja glasbe kot integralnega audio vizualnega dela je povsem jasno.

Nemalo kritičnih misli so razpravljavci na okrogli mizi v Portorožu namenili tudi televizijski produkciji umetniških programov, tako pri nastajanju dokumentarcev kot pri igranih filmih. Posebej na področju glasbe in zvoka današnja televizija korenito spušča standarde in zaradi kompresij zvoka v različnih fazah pristaja na veliko siromašenje zvočnega polja.

»Se zgodi, da končni izdelek ni niti blaga senca tistega kar smo ustvarili in slišali v prvi montaži« je povedal skladatelj Aldo Kumar v Portorožu ter dodal, da bi se moral režiser že ob prvem pogovoru s skladateljem jasno opredeliti o tem, kakšne zvočne barve vidi v svojem filmu. Tej zamisli potem skladatelj prilagodi izbor inštrumentov in tem lahko nadgradi slikovno podobo filma z glasbo kot integralnim delom te celote.

Razpravljavci v Portorožu niso bili optimistični glede prihodnosti izvirne glasbe v filmu. Na pohodu je umetna inteligenca, ki utegne dodobra pretresti to področje in osiromašiti področje izvirne glasbe. V svetu, kjer producenti in režiserji, v hlepenju po hitri in instant pozornosti, znižujejo kriterije in ko nove generacije filmarjev povsem na novo postavljajo merila za svoje ustvarjanje, ostajajo Aldo Kumar, Drago Ivanuša in Janez Dovč pričevalci za nas še ne tako oddaljene preteklosti. Vse tri pa druži še ena nepomembna malenkost. V svet glasbe so vsi trije vstopili kot harmonikarji.