Referendumsko odločanje v volilnem okraju Idrija, ki združuje občini Idrija in Cerkno, je pri vprašanju o prihodnosti RTV-prispevka prineslo izjemno tesen rezultat. Za ohranitev sedanje ureditve je glasovalo 3.763 volivcev, proti pa 3.776. Razlika je bila zgolj 13 glasov. Pri drugih treh referendumskih vprašanjih so bila stališča volivcev precej bolj izrazita, čeprav je bilo tudi pri zakonu o parlamentarni preiskavi razmerje med zagovorniki in nasprotniki skoraj izenačeno.
Objavljeno: ponedeljek, 12. oktober 2026, 7:21 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN
Nedeljsko referendumsko odločanje je v volilnem okraju Idrija pokazalo, kako različna so stališča volivcev do štirih pomembnih družbenih in političnih vprašanj. Največjo pozornost vzbuja rezultat glasovanja o RTV-prispevku, kjer je bila razlika med zagovorniki in nasprotniki sedanje ureditve skoraj zanemarljiva. Za ukinitev sedanjega načina financiranja javne radiotelevizije je glasovalo 3.763 volivcev, proti pa 3.776. Razlika znaša vsega 13 glasov.
Takšen rezultat je v lokalnem merilu izjemno zanimiv, saj kaže na skoraj popolno razdeljenost volilnega telesa. V okraju, ki obsega območji občin Idrija in Cerkno, bi že nekaj dodatnih glasov v eno ali drugo smer spremenilo vrstni red. Prav zato je glasovanje o RTV-prispevku postreglo z enim najtesnejših referendumskih izidov v lokalnem okolju.
Precej bolj enotno so se volivci opredelili do vprašanja, povezanega s socialno pomočjo. Na posvetovalnem referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom je predlagano rešitev podprlo 4.639 volivcev oziroma 61 odstotkov, proti pa jih je glasovalo 2.898 oziroma 39 odstotkov. Razlika je znašala 1.741 glasov. Med udeleženci glasovanja je bila tako večinska podpora predlaganemu pristopu, ki vprašanje socialnih transferjev povezuje tudi z aktivnim vključevanjem prejemnikov v družbeno koristno delo. Večinsko podporo je dobilo tudi referendumsko vprašanje o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Za je glasovalo 4.227 volivcev oziroma 56 odstotkov, proti pa 3.299 oziroma 44 odstotkov. Razlika 928 glasov kaže, da je bila podpora tej možnosti razmeroma prepričljiva, čeprav je bilo nasprotovanje še vedno precejšnje. Najtesnejše razmerje med glasovi, takoj za referendumom o RTV-prispevku, je bilo pri vprašanju zakona o parlamentarni preiskavi. Za je glasovalo 3.789 volivcev oziroma 50,45 odstotka, proti pa 3.721 oziroma 49,55 odstotka. Razlika je znašala le 68 glasov.
Štiri referendumska vprašanja so tako ponudila štiri različne slike razpoloženja volivcev. Pri socialni pomoči in volilni pravici tujcev sta se oblikovali jasnejši večini, pri parlamentarni preiskavi je bila razlika minimalna, pri RTV prispevku pa so odločali dobesedno posamezni glasovi.
