Krajinski park Zgornja Idrijca je eden najlepših naravnih kotičkov Slovenije. S svojo neokrnjeno naravo, skrivnostnimi grapami, klavžami, gozdovi in bogato tehniško dediščino privablja številne obiskovalce, ki v njem iščejo mir, osvežitev in stik z naravo. A priljubljenost prinaša tudi številne izzive. Kako ohraniti občutljiv prostor, hkrati pa omogočiti, da ga ljudje doživijo in spoznajo?
Objavljeno: sobota, 11. julij 2026, ob 8:30 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv ZTI
Za ravnovesje med varstvom narave, interesi obiskovalcev in potrebami domačinov skrbi naravovarstveni nadzornik Gregor Koželj. Njegovo delo ni le nadzor in opozarjanje na pravila, ampak predvsem ozaveščanje, usmerjanje obiskovalcev ter iskanje rešitev za izzive, ki jih prinaša vse večji obisk parka.
Poleti je največ pozornosti usmerjene v območje Lajšta, kjer se srečujejo kopalci, pohodniki, kolesarji, domačini in turisti. Prav tam se najbolj kaže vprašanje, kako najti pravo mero med dostopnostjo narave in njenim varovanjem. Pomemben del prihodnosti parka pa je tudi boljše poznavanje njegove širše podobe. Kot pravi Gregor Koželj, Krajinski park Zgornja Idrijca niso le Rake in Lajšt, ampak več kot štiri tisoč hektarjev gozdov, naravnih znamenitosti in kulturne dediščine.
V pogovoru v TV studiu Idrijskih novic je Gregor Koželj spregovoril o njegovem delu, največjih izzivih upravljanja parka, prometu in trajnostni mobilnosti, obisku Lajšta, prihodnosti Rak ter o tem, zakaj je najpomembnejši del varovanja narave prav razumevanje – da smo ljudje njen del in ne njen gospodar.
. Z nekaj kliki si posnetek pogovora lahko zavrtite na vašem pametnem telefonu, tablici, računalniku ali televiziji.
Obiskovalcev skupaj : 786071
Prikazov skupaj : 2164027
Trenutno : 51
