Predkresni večer ob cerkvi sv. Ivana v Šebreljah je bil letos posvečen spominu na Ljubena Dimkaroskega, karizmatičnega glasbenika, raziskovalca in človeka širokih obzorij, od katerega mineva natanko deset let od smrti. Spominski večer so pripravili Založba Lux&Rosen, Zavod za turizem Cerkno, Turistično društvo Šebrelje, Založba Bogataj in Drago Polak Šebrelje.
Objavljeno: ponedeljek, 22. junij 2026, ob 14:46 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN, Eva Premk Bogataj, Saša Dragoš
Ob kresnem ognju in na znameniti planoti nad arheološkim najdiščem Divje babe so se zbrani poklonili človeku, ki je piščal iz Divjih bab odločilno prispeval k uveljavitvi kot najstarejšega znanega glasbila na svetu. Duhovno bogat in izpovedno močan večer je povezal številne prijatelje, sodelavce in občudovalce njegovega dela.
Pred začetkom spominskega večera je zbrane po starem slovenskem običaju pozdravila Kramarska Andreja iz Raven pri Cerknem. Z domačim kruhom in soljo je obiskovalcem izrekla dobrodošlico ter tako obudila enega najstarejših izrazov gostoljubja, spoštovanja in prijateljstva. Ta prastari običaj je dogodku dodal posebno simbolno težo ter povezal navzoče v skupnost spomina in spoštovanja do Ljubena Dimkaroskega.
Osrednji del večera je bila predstavitev knjige Maesto in tidldibab, v kateri je avtorica Eva Premk Bogataj prepletla življenjsko zgodbo Ljubena Dimkaroskega in zgodbo piščali iz Divjih bab, ki ji je po približno 60.000 letih ponovno vdahnil glasbeno življenje.
Kot je povedala avtorica, je knjiga nastajala več let. Temelj zanjo so bili dolgi pogovori z glasbenikom, v katerih je pripovedoval o svojem otroštvu in mladosti v makedonskem Prilepu, šolanju v Skopju ter glasbeni poti, ki ga je pripeljala v Ljubljano. Čeprav se mu sanje o študiju v Parizu niso uresničile, je z vztrajnostjo in predanostjo dosegel vrhunsko glasbeno kariero ter postal prvi trobentač opernega orkestra v Ljubljani.
Njegova življenjska pot ni bila lahka. Premagati je moral številne ovire, a je kljub ponudbam za nadaljevanje kariere v Švici in Italiji, kamor so ga vabili v orkester znamenite operne hiše Scala, ostal v Sloveniji. Prav tukaj je v zrelih letih srečal piščal iz Divjih bab, ki je zaznamovala zadnje obdobje njegovega življenja. Njeno proučevanje je združilo njegovo umetniško občutljivost in raziskovalni duh.
»Ljuben Dimkaroski je bil umetnik in razumnik renesančnega kova. Zanimali so ga glasba, zgodovina, geografija, izdelovanje glasbil, filozofija, geologija in še mnogo drugega. Bil je izjemno široko razmišljujoč človek, ki je v naših krajih pustil neizbrisno sled,« je poudarila Eva Premk Bogataj.
Osebne spomine na izjemnega glasbenika so z obiskovalci delili tudi založnik Damijan Bogataj, ki je spregovoril o vključevanju piščali v sodobno klasično glasbo, Miro Božič, mojster igranja na piščal, je predstavil nastajanje svečane praznične uverture za veliki simfonični orkester in piščal, ki je bila krstno izvedena na koncertu Božič v Ljubljani ter domačin Drago Polak. Ta se je Dimkaroskega spominjal kot iskrenega prijatelja, ki ga je navduševal za raziskovanje zgodb Šebrelj in filozofijo sonaravnega življenja.
Posebno glasbeno doživetje je pripravila Metoda, dolgoletna sodelavka Ljubena Dimkaroskega v vokalni skupini Pela. Skupaj so kot interpreti makedonske ljudske glasbe in zvokov piščali iz Divjih bab izvedli več kot 850 koncertov po svetu ter posneli štiri glasbene albume. Z izvedbo ljudske pesmi Zajdi, zajdi, jasno sonce je poslušalce simbolično popeljala v Makedonijo, deželo, kjer je Dimkaroski našel svoj zadnji počitek.
Ob zaključku večera je Drago Polak skoraj obredno prižgal kres, okoli katerega so zbrani še dolgo obujali spomine na človeka, ki je s svojo ustvarjalnostjo, znanjem in življenjsko energijo zaznamoval številne ljudi. Ko je ogenj počasi izgubil moč, se je planota nad Divjimi babami znova zavila v tišino – tisto tišino, iz katere se, kot bi dejal Ljuben Dimkaroski, rodi prvi ton in z njim novi glasbeni svetovi.
Spomin nanj in na njegovo izjemno zapuščino tako ostaja živ tudi desetletje po njegovem odhodu v večnost.
Obiskovalcev skupaj : 678110
Prikazov skupaj : 1902746
Trenutno : 48
