Bevkova knjižnica je bila v četrtek, 26. februarja, prizorišče zanimive in čustveno močne predstavitve nove knjige pisateljice Dragice Krapež. Njeno najnovejše delo Diktator z griča je pretresljiva pripoved, v kateri avtorica razgrinja osebno zgodbo ter zgodovino svojega sorodstva. V središče postavlja lik deda, ki ga v knjigi poimenuje zgolj z oznako »diktator« – in to ne brez tehtnega razloga.
Objavljeno: petek, 27. februar 2026 ob 7:31 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj

Kot je na predstavitvi v Cerknem poudaril Ivo Jevnikar iz Založbe Mladika, ki je poskrbela za izdajo in natis knjige, je Dragica Krapež z delom odstrla doslej manj znano in zamolčano temno plat življenja na Cerkljanskem v letih po drugi svetovni vojni. Njen ded je bil po poklicu krojač in do začetka druge vojne ni izstopal iz vaškega povprečja. Že med vojno in še bolj po spremembi družbene ureditve pa je postal goreč zagovornik socializma in komunizma. Skupaj z nekaterimi sovaščani je deloval kot aktiven član partijske celice v vasi Jesenica.
Oznako »diktator« si je v očeh avtorice prislužil zaradi surovega, brezčutnega in ideološko zaslepljenega odnosa do lastnih otrok in vnukinje. Navzven običajno življenje širše družine se je dramatično zapletlo po njenem rojstvu. Ko je mati Dragice Krapež otroka skrivaj odnesla h krstu, je ded – očetov oče – reagiral z neizmerno jezo. Še isti dan je snaho spodil od hiše in ji prepovedal vsakršne stike z otrokom. Na politično motiviranem in režiranem sodnem procesu na sodišču v Novi Gorici je dosegel celo prenos skrbništva, zaradi česar Dragica Krapež dolga leta ni imela nobenega stika s svojo materjo.
O moči, vplivu in avtoriteti »diktatorja« so veliko vedeli tudi njegovi politični sopotniki. Eden izmed njih je avtorico pred leti obiskal in ji razkril skoraj neverjetne zgodbe iz tistega časa. Dodatno težo knjižni pripovedi dajejo tudi arhivski dokumenti. Na podstrešju so pred desetletji po naključju našli kartonasto mapo z zapisniki partijskih sestankov, na katerih so obravnavali celo vprašanje otrokovega krsta. Po dedovi smrti so odkrili še več svežnjev dokumentov. Prav zaradi teh zapisnikov je v avtorici dokončno dozorela odločitev, da svojo osebno izkušnjo in širši zgodovinski kontekst ubesedi v knjigi.
Naklonjeno založbo je našla v Trstu, kjer so že izdali več del s podobno tematiko, ki osvetljujejo medvojno in povojno življenje na Cerkljanskem. V ločenem nastopu je avtor spremne besede Martin Brecelj poudaril, da je bil diktator »le kolesce v mehanizmu takratne družbene ureditve«. Avtoričino pričevanje po njegovih besedah jasno potrjuje tudi tragično prepletenost sodstva in tedanje politične oblasti. Dragica Krapež je na Cerkljanskem že dolgo uveljavljena in prepoznavna avtorica. Po prvem romanu Na robu je v treh desetletjih ustvarjalnega dela nanizala vrsto odmevnih literarnih del. Ob zaključku predstavitve je poudarila: »To knjigo sem napisala zato, da se ohrani zgodovinska resnica, saj za takšna dejanja ni opravičila.«
Njene besede so v polni knjižnici odzvanjale kot jasno sporočilo o pomenu osebnega spomina, zgodovinske odgovornosti in poguma, da se tudi boleče družinske zgodbe zapišejo ter postanejo del širšega družbenega spomina.








Obiskovalcev skupaj : 385906
Prikazov skupaj : 1110246
Trenutno : 44

