Turistično društvo Fara in Založba Bogataj sta v sredo, 11. februarja, v prostorih stare osnovne šole v Spodnji Idriji pripravila prav poseben večer, ki je obiskovalce nežno popeljal v ne tako oddaljeno, a že skoraj pozabljeno preteklost. Pisateljica Natalija Šimunovič je z zbranimi delila svoje spomine in jih povabila v družbo junakov knjige Ledene rože iz Strmca – med ljudi in pokrajino, kjer so se med dolgimi zimami in v skromnih razmerah rojevale zgodbe. Te danes dobivajo novo življenje v literaturi.
Objavljeno: petek, 13. februar 2026 ob 7:05 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Klemen Bogataj
Da ni le izjemna literarna ustvarjalka, temveč tudi vrhunska glasbenica, je avtorica dokazala z dvema glasbenima vložkoma na violini. »Dar in navdušenje nad glasbo sem verjetno podedovala od očka,« je z nasmehom povedala in se spomnila svojega starega očeta iz Strmca, ki je igral harmoniko. Glasba je tako kot beseda tudi tisti večer prepletala preteklost s sedanjostjo.
Čeprav knjiga Ledene rože iz Strmca pripoveduje o enajstčlanski družini Hladnikovih iz Strmca nad Črnim Vrhom, bo bralec zlahka prepoznal način življenja in razmere, skozi katere so se prebijali tudi prebivalci drugih odročnih krajev. V podobnih razmerah so odraščali otroci na Vojskem, na Krnicah ali visoko pod Poreznom. Desetletja po drugi svetovni vojni so bila težka za vse, za prebivalce zaselkov nad tisoč metri nad morjem pa še toliko bolj. Zime so bile dolge in ostre, bivanjske razmere skromne, poti do šole in dela dolge. Vse to velja tudi za družino Hladnikovih, ki pisateljici ponuja okvir za njeno pripoved. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, ki zgodbo dodatno utemeljujejo in ji dajejo pristno toplino.
Na predstavitvi v Spodnji Idriji sta se avtorici in založniku pridružili tudi mama Albina in sestrična Sabina. Vsaka s svojega zornega kota nosi spomine na življenje v Strmcu. Medtem ko se Sabina spominja brezskrbnih počitnic pri stari mami, se mami Albini ob omembi Strmca pred očmi rišejo podobe odraščanja v skromnih razmerah, pešačenja do šole v Črnem Vrhu in pozneje do avtobusa za gimnazijo v Idriji. Kljub revščini pa so v spominih ostali tudi veseli dogodki, ki so otroke velike družine Hladnik spremljali na poti odraščanja in postopnega odhajanja iz domačega gnezda
Danes hiša v Strmcu živi drugačno življenje. Novi lastniki so jo prenovili in ji vdahnili nove zgodbe. Tudi zime niso več takšne, kot so bile pred desetletji, ko so otroci Hladnikovih včasih potrebovali več ur, da so se prebili do šole ali do prvega avtobusa.
Dokumenti, spomini in pripovedi so ohranjeni v knjigi, ki med platnicami ne prinaša le zgodovinskih dejstev, temveč tudi energijo in duh časa, ki še ni tako oddaljen. Je poklon generacijam, ki so živele skromno, a ponosno – in opomnik vnukom in pravnukom, naj poznajo ter spoštujejo dediščino svojih dedov in babic. Založba načrtuje predstavitve knjige tudi na Colu, v Ajdovščini in Radovljici, kjer bodo ledene rože iz Strmca znova zacvetele v spominih in besedah.
.
Obiskovalcev skupaj : 393637
Prikazov skupaj : 1132621
Trenutno : 11
