Ciklama, roža z mnogimi imeni

Ko zadišijo ciklame, prihaja jesen, je bil nekoč rek, ki pa danes tudi ne drži več. Kljub vsemu pa se letos ciklame še kar držijo svojega nekdanjega časa. V raziskovalnih gredah v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so letos večinoma res zacvetele tako kot nekoč, sredi avgusta, obilno pa ob koncu meseca.

Objavljeno: četrtek, 4. september 2025 ob 7:45 | besedilo: Jože Bavcon, Blanka Ravnjak | fotografije: Branko Bakan, Jože Bavcon

Ciklame, korčki, soldatki, katanek, valjavica in še kaj …Vsa ta poimenovanja kažejo, da je bila navadna ciklama (Cyclamen purpurascens ) vedno zelo priljubljena ljudska rastlina. Kako tudi ne, zacvetela je takrat, ko se je poletje poslavljalo, omamno je dišala in razširjena je skoraj povsod. Pa vendar raste na specifičnih rastiščih. V gozdu na senožetih torej na izkrčenih površinah, na obronkih kolovozov, cest tako v visokogorju med skalami na meliščih ali celo v škarpah. Kamorkoli jo mravlje zanesejo uspeva. Uspeva tako na apnencu kot tudi na kislih površinah. Je edina najbolj dišeča vrsta izmed preko 23 vrst.

V Sloveniji je navadna ciklama zelo razširjena vrsta,
raste od morja pa vse do visokogorskih predelov.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se z raziskovanjem naše vrste ukvarjamo že od leta 2000. Sedaj zbirka obsega že preko 8500 enot iz različnih delov Slovenije in spada med največje zbirke raznolikosti znotraj ene vrste v Evropskem in svetovnem merilu. O vrsti sta izšli dve knjigi v slovenski in angleški različici. Zbirka je predstavljena v svetovni monografiji o rodu Cyclamen, ki jo je izdal Royal Kew Gardens. V botaničnem vrtu imamo priznanih kar nekaj naših sort (Idrija, Nova Gorica, Podsreda), nekaj novih je bilo opisanih v znanstvenem članku v reviji Horticulture (New Varieties of the Common Cyclamen (Cyclamen purpurascens Mill.) in Slovenia).Na tej vrsti smo opravljali različne raziskave, ki so vodile do kar nekaj znanstvenih člankov v zelo različnih znanstvenih revijah. Kljub temu pa ostaja še kar nekaj neznank, ki jih ta zelo zanimiva vrsta skriva. Čeprav je zbirka zelo bogata, še vedno vsako leto odkrijemo kak nov tip listnega vzorca, ki v naši zbirki še ni zastopan. Kako tudi ne, saj je list ciklame tako raznolik kot so prstni odtisi.

Čeprav je pri nas ena sama vrsta, pa je le ta dovolj raznolika, da znotraj nje lahko najdemo odtenke vseh prej 23 omenjenih vrst. To je ena izmed redkih naših vrst, ki so jo po Sloveniji nekoč sadili v lončke in jo uporabljali tudi kot hortikulturno vrsto. Nekaj tega smo razstavili tudi pri nas v starem rastlinjaku v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Ciklamo v lončku vedno kombiniramo s katero izmed naših rastlin. Letos je to kranjska sita, ki se je, čeprav je na videz zelo neopazna rastlina, izkazala kot zelo dobra kombinacija s ciklamo, čeprav vrsti v naravi ne rasteta skupaj. Tu pa tam se morda vsaj malo približata.

Kranjsko sito je pri nas našel Jurij Dolliner iz Radeč,
ki je leta 1872 umrl v Idriji.
Kranjsko sito je prvi opisal nemški botanik Koch in jo leta 1844 poimenoval po deželi Kranjski – Eleucharis carniolica.

Vabimo vas v botanični vrt, kjer se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd, tam uživali ob cvetenju in dehtenju naše ciklame. Hkrati pa boste ob ciklami spoznali še eno zelo nežno in lepo vrsto, ki je bila prvič opisana prav pri nas na Postojnskem.