Snovalci festivala industrijske kulture Betrib na izteku bogatega programa dogodkov vabijo v svet filma. V nedeljo, 19. oktobra, na zadnji dan festivala, bodo v Filmskem gledališču v Idriji zavrteli igrani film Slike iz življenja udarnika, ki ga je nastal leta 1972 v režiji bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića. Glavni kamerman in direktor fotografije pri tem filmu je bil Karpo Godina, ki bo v nedeljo posebej za to priložnost prišel v Idrijo.
Objavljeno: petek, 17. oktober 2025 ob 13:02 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv Zavod ID20, BSF / Darja Hlavka Godina
Karpo Godina je eden najpomembnejših in najbolj samosvojih slovenskih in jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev. V zgodovino filma se je vpisal kot režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer, znan je po svojem izjemno inovativnem, igrivem in eksperimentalnem pristopu k filmu. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Karpo Godina je veljal za ključnega člana gibanja tako imenovanega “črnega vala” jugoslovanskega filma. Šlo je za skupino režiserjev, ki so v 60. in 70. letih kritično prikazovali realnost socialistične družbe. Zaradi tega so bile projekcije njihovih filmov pogosto prepovedane in ustvarjalci na seznamu nezaželenih ustvarjalcev.

Aleksandar Petrović, Živojin Pavlović, Dušan Makavejev, Želimir Žilnik, Joco Jovanović, Lordan Zafranović, Srđan Karanović, Goran Marković, Goran Paskaljević, Bahrudin Bata Čengić in tudi nedeljski gost Karpo Godina so v času bivše države film razumeli kot orodje za razkrivanje družbenih nasprotij. Zato so bili pri varuhih nekdanje družbene ureditve deležni posebne pozornosti in nadzora.
Film Slike iz življenja udarnika je značilni predstavnik Jugoslovanskega črnega vala. Njegove podobe danes nepoučenega gledalca šokirajo z drznostjo in emotivnim nabojem. Za razumevanje njegovega sporočila pa je vsekakor potreben uvid v zgodovinski kontekst.
Vendar pa se zgodovina ponavlja. Tako kot so bili pred 50 leti nezaželeni družbeno angažirani filmi so danes pod budnim očesom oblasti in lastnikov kapitala raziskovalni novinarji in oporečniki vseh vrst. Razvoj digitalizacije je sicer odprl nove informacijske kanale. Vendar pa se kljub temu zastavlja vprašanje, če imamo zaradi tega danes res več demokracije. Morda bo o tem, ob projekciji filma, spregovoril tudi upokojeni profesor, dvakratni dobitnik Prešernove nagrade, nosilec vrste časnih nazivov in nagrad na mnogih filmskih festivalih Karpo Godina. Vsako srečanje z njim pri sogovornikih odpira nova vprašanja in odgovori na ta morda tudi v kotlino na sotočju Idrijce in Nikove utrejo poti novim, svežim vetrovom.


