Knjiga pesmi Antona Žaklja Rodoljuba Ledinskega je še štiri leta po izidu deležna velikega zanimanja tako pri poznavalcih kot tudi pri ljubiteljih kakovostne poezije. Založba Bogataj je v sodelovanju s Kulturnim društvom Rodoljub Ledinski v soboto, 20. septembra, pripravila predstavitev v vasi Dolenčice nad Poljanami. Veliko udeležencev predstavitve je z zanimanjem prisluhnilo pogovorom o knjigi.
Objavljeno: sreda, 24. september 2025 ob 11:08 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv ZB
Pravi razlog za predstavitev knjige v vasi Dolenčice je dejstvo, da je bila mati pesnika Rodoljuba Ledinskega doma na domačiji Pri Matečku, v vasi Dolenčice. Do nedavnega je bila domačija znana predvsem po slikarju Antonu Ažbetu, ki ga umetnostna zgodovina uvršča med najpomembnejše osebnosti slikarstva v zgodovini Slovencev. V njegove ateljeju in slikarski šoli v Munchnu so znanje nabirali celo kasnejši slikarji svetovnega slovesa, kot je bil tudi Vasilij Kandinski in številni slovenski študentje, med katerimi sta bila tudi Ivan Grohar in Rihard Jakopič. Na tej domačiji se je rodila tudi Ana, ki je po možitvi v Ledine dobila nov priimek Žakelj. Po smrti prvega moža Urbanom Žakljem, se je po njegovi smrti v drugo poročila v Dole nad Idrijo, kjer je Anton Žakelj preživel tudi večji del mladosti. Šolanje ga je vodilo v Idrijo, Karlovec, Novo Mesto in Ljubljano. V duhovnika ga je 6. avgusta 1842 v ljubljanski stolnici posvetil knezoškof Anton Alojzij Wolf, idrijski rojak. Kot mašnik pa je novo mašo daroval v cerkvi svete Magdalene na Gorah nad Idrijo in ne v Ledinah.
Kot je na predstavitvi pri Ažbetovih poudarila soavtorica knjige Marija Velikonja, je bilo obdobje do začetka opravljanja kaplanske službe najrodovitnejše v življenju Rodoljuba Ledinskega. Z izjemnim žarom in talentom se je pridružil skupini mladih pesnikov, ki so ustvarjali v senci velikega Franceta Prešerna. »Tudi zato so bile njihove pesmi pogosto spregledane. K sreči so se ohranile kot objave v časopisu Kranjska Čbelica, ki ga je urejal Miha Kastelic,« je povedal kustos za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju Gašper Peternel, tudi potomec v eni od vej Ažbetovih.
Poznavalci danes poudarjajo močno povezavo med mamo Ano in sinom Antonom. Slednji se je več let sistematično posvečal beleženju in zapisovanju ljudskih pesmi. Na tem področju mu je bila prva pripovedovalka prav mama Ana, ki je bogastvo ljudskega izročila s seboj ponesla iz domačih Dolenčic. Sina je spremljala na njegovih službenih postojankah in leta 1850 kot gospodinja na Blokah tudi umrla. O njeni smrti je ohranjeno pismo Antona Žaklja, ki ga je skrušen ob materini smrti pisal bratu Janezu.
Organizatorji so skrbno izbrali tudi glasbeni del predstavitve. Nastopila sta harmonikar Blaž Krajnik in pevka Jerca Kržišnik. Gostiteljica večera, gospa Katarina Ažbe, se je po predstavitvi izkazala tudi s kulinarično postrežbo vseh udeležencev. Kot je po predstavitvi povedal založnik Damijan Bogataj, bo založba v sodelovanju s Kulturnim društvom Rodoljub Ledinski nadaljevala s prirejanjem predstavitvenih večerov po krajih, kjer je pred stoletjem in pol živel in ustvarjal Anton Žakelj Rodoljub Ledinski.
Obiskovalcev skupaj : 1013221
Prikazov skupaj : 3010346
Trenutno : 79
