Na trgu pred cerkvijo sv. Urbana v Godoviču je v četrtek, 22. oktobra, potekala spominska slovesnost z naslovom Življenje, mir, ljubezen, posvečena žrtvam vojn in trpljenju naših prednikov. Program so pripravili učenci in učiteljice Podružnične šole Godovič, k sodelovanju pa povabili tudi ravnateljico OŠ Idrija Ivico Vončina in člane Društva Soška fronta Nova Gorica, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Idrija–Cerkno ter Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Cerkno–Idrija.
Objavljeno: sobota, 24. oktober 2026, 8:03 | besedilo in fotografije: Anja Dolenc
S skrbno izbranimi pesmimi, recitacijami in nagovori so obudili zgodovino domačega kraja ter poudarili pomen miru, svobode, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Številne pesmi so v marsikom obudile tudi osebne spomine na šolska leta, ko so se jih učili ali jih prepevali, ter tako dogodku dodale še osebno noto.
Kaj je veselje?
Življenja željnost.
Veselje do življenja.
Kaj nam priznanje!
Za korak sem bliže življenju,
v katerega moram vtisniti
svoje znamenje.
Uvodni Zdravljici, pri kateri so se petju pridružili vsi zbrani je sledila še pesem Srečka Kosovela »Jesensko tiho«. Hermina Tominec je že v uvodnem nagovoru poudarila, da vsak človek za seboj pušča pečat, naša odgovornost pa je, da s svojimi dejanji ustvarjamo takšno prihodnost, v kateri bodo zanamci živeli v miru. Po recitaciji pesmi »Pobič sem star šele osemnajst let«, ki so jo izvedli starejši učenci PŠ Godovič, je Ivan Rudolf, oblečen v uniformo avstro-ogrskega vojaka, zbrane popeljal v čas prve svetovne vojne in predstavil vlogo Godoviča v takratnih dogodkih. Zaradi bližine soške fronte je imel kraj pomembno zaledno vlogo. Skozi vas so se premikali in v njej zadrževali vojaki, vojni ujetniki in begunci, za oskrbo fronte pa je skrbela tudi vojaška ozkotirna železnica oziroma feldban. Ivan Rudolf je ob tem poudaril pomen ohranjanja zgodb preteklih generacij. Družinski dokumenti, fotografije in pričevanja starejših so dragoceni viri, ki nam približajo življenje prednikov, njihove izkušnje in preizkušnje ter mlajšim rodovom pomagajo razumeti lastne korenine.
Spomin na dan, ko je bil Godovič skoraj v celoti požgan
Posebno mesto v zgodovinskem spominu Godoviča ima 22. september 1943, ko je bila vas med drugo svetovno vojno skoraj v celoti požgana. Prebivalci so se po tragediji spopadali s pomanjkanjem, revščino in počasno obnovo. Kljub težkim razmeram niso obupali, temveč so si pomagali, obnavljali domove in postopoma ponovno vzpostavljali življenje v vasi. Prav spomin na takšne preizkušnje je bil tudi izhodišče programa, v katerem so učenci razmišljali o razlikah med življenjem nekoč in danes. Medtem, ko imajo številni otroci danes možnosti za izobraževanje, igro in varno odraščanje, njihovi vrstniki marsikje po svetu še vedno živijo v vojnah, lakoti in negotovosti. To nasprotje je ponazorila recitacija pesmi Srečka Kosovela »Starka za vasjo«, ki prikazuje stisko lačnih otrok in njihovo hrepenenje po toplini.
Učenke so ob kitarski spremljavi zapele pesmi;
Tam za turškim gričem, Oj, ta soldaški boben, Mati piše pismo belo (vse ljudske) in Dan na dan sij nam sonce (Arkadij Iljič Ostrovski)
Zbrane je nagovoril tudi Vojko Carl, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Zahvalil se je učencem in učiteljem za pripravo slovesnosti ter izpostavil tri temeljne vrednote, ki jih poudarja že njen naslov – življenje, mir in ljubezen. Spomnil je na žrtve vojn, izgubljene domove in najdražje ter na posledice, ki so jih preživeli nosili še dolgo po koncu spopadov. Mlade je spodbudil, naj s spoštovanjem, sprejemanjem drugačnosti in pomočjo ljudem v stiski prispevajo k bolj sočutni družbi.
Spomin tudi na osamosvojitveno vojno
Slovesnost se je dotaknila tudi novejšega obdobja slovenske zgodovine, osamosvajanja in nastanka samostojne Republike Slovenije, ki ju je zaznamovala desetdnevna vojna. Med udeleženci so bili tudi veterani vojne za Slovenijo. Predstavnik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Cerkno–Idrija Franci Ferjančič je v nagovoru spomnil na pripadnike, ki so se med osamosvojitveno vojno skupaj s pripadniki takratne milice in drugimi prebivalci Slovenije postavili po robu Jugoslovanski ljudski armadi. Spomnil je na 27. junij, ko se je, le dan po uradni razglasitvi samostojnosti pred slovenskim parlamentom, začela desetdnevna vojna. Spregovoril je o enotah TO Idrija, ki s zavarovale cestne prehode v Zali, na Želinu, na Kladju in v Govejku. Na Vojskem so se namestili pripadniki Pehotne učne čete in del Zaščitnega voda.
Poseben del prireditve je bil namenjen slovenskemu jeziku in njegovemu pomenu za ohranjanje narodne identitete. V obdobjih, ko je bil jezik zatiran ali omejen v javni rabi, so pomembno vlogo pri njegovem ohranjanju imeli literatura, poezija in ustno izročilo. Ob vprašanju, ali dovolj cenimo trud prednikov, ki so skrbeli za ohranitev slovenščine, se je ponudil tudi odgovor, kako jo prenesti prihodnjim generacijam; berimo slovenske pesmi, pravljice in romane,… pripovedujmo zgodbe, ki povezujejo generacije in ohranjajo naš materni jezik.
Sporočilo miru za prihodnje generacije
V zaključnem delu programa so zbrani prisluhnili recitacijama pesmi »Razlogi so« Cirila Zlobca in »Pesem za mir« Jožeta Umka. Njuna sporočila so poudarila pomen vztrajnosti, ljubezni in prizadevanja za svet brez trpljenja, žalosti in solz. To so dopolnile še zapisane misli Toneta Pavčka o moči preprostih besed in temeljnih življenjskih vrednot, kot so kruh, ljubezen in dobrota. Posebej je bila izpostavljena tudi tišina, ki nam omogoča, da se umirimo in prisluhnemo drugim, zlasti ljudem v stiski.
Po koncu programa so se udeleženci v sprevodu odpravili do spominskih obeležij na pokopališču, kjer so učenci položili simbolične svečke v poklon žrtvam vojn. Slovesnost se je sklenila s sporočilom, da je ohranjanje dediščine prednikov odgovornost vseh generacij, spoštovanje, sočutje in pripravljenost pomagati pa so vrednote, na katerih lahko gradimo mirnejšo prihodnost.
»Ko smo se po dogodku učiteljice pogovarjale z gosti, smo bili vsi mnenja, da je spominska slovesnost lep kamenček v mozaiku letošnjih dogodkov v Godoviču. Učiteljice smo zadovoljne, da smo idejo realizirali in iskreno upamo, da se je vsaj nekaj tistega, kar je bil namen, zasidralo v naše učence,« je po slovesnosti zapisala Hermina Tominec, učiteljica na PŠ Godovič.
