V četrtek, 22. oktobra, je v Mestni dnevni sobi pri Golitu v Idriji potekal zanimiv pogovorni večer o zgodovini domnevno najstarejše godbe v Evropi. Gost večera je bil dr. Franc Križnar, priznani muzikolog, ki je to jesen bival v Idriji v okviru Umetniške rezidence Založbe Bogataj.
Objavljeno: petek, 23. oktober 2026, ob 12:45 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: BaŠ
Franc Križnar je predstavil doslej znana zgodovinska dejstva in nove ugotovitve iz svoje raziskave. Poudaril je, da so pisni viri za starejšo zgodovino zelo redki in slabo urejeni. Raziskovalci več podatkov najdejo v sekundarnih virih, ki pa večinoma temeljijo na starejših zapisih in domnevah. Iskanje primarnih virov s tega področja za 16. in 17. stoletje je po njegovih besedah podobno iskanju igle v senu.
Čeprav sta starejšo zgodovino rudnika in mesta podrobneje proučevala Marija Verbič in Helfried Valentinitsch, v njunih monografijah ni posebnih omemb glasbenega življenja v Idriji v prvih dveh stoletjih po odkritju živega srebra. To pa seveda ne pomeni, da v arhivih na Dunaju, v Gradcu, Benetkah in Čedadu ni primarnih virov, ki bi vsebovali dokumente s tega področja. Samo po sebi se torej zastavlja vprašanje, kako priti do teh dokumentov. Gost umetniške rezidence Franc Križnar je na to retorično vprašanje odgovoril: »Težko.«
Arhivi v omenjenih mestih so načeloma odprti za strokovno raziskovanje, vendar gradivo iz prvih dveh stoletij delovanja idrijskega rudnika ni urejeno. Raziskovalec bi moral pregledati množico dokumentov v upanju, da bi med njimi naletel na podatke, povezane z delovanjem godbe. Možnost, da bi odkrili nove dokumente, je seveda realna, vendar je pot do njih zelo zapletena in negotova. »Raziskovalec lahko več mesecev pregleduje dokumente in ne bo našel ničesar, lahko pa se mu posreči že prvi dan in naleti na listino z zanimivimi podatki,« je povedal Franc Križnar.
Kot vrhunski poznavalec stare glasbe je prepričan, da glasbeni sestavi iz prvih dveh stoletij delovanja rudnika niso bili primerljivi z zasedbo pihalnega orkestra, kakršnega poznamo danes. Številni instrumenti so bili namreč zasnovani šele v poznejših stoletjih, razlikovanje med pihali, trobili in godali pa takrat še ni bilo tako jasno opredeljeno. Zato se tudi v listinah iz 18. stoletja pojavljajo zapisi, da so bila del godbe tudi godala, kar je v nasprotju z današnjim razvrščanjem glasbenih sestavov. Razumevanje glasbe in njenega poslanstva je bilo v času pred barokom precej širše, zato tudi delitev glasbenih sestavov ni bila tako stroga kot danes.
Franc Križnar živi v Škofji Loki, ki je bila skozi zgodovino tesno povezana z Idrijo. Prav v prvih stoletjih delovanja rudnika so bili škofjeloški lončarji pomembni dobavitelji keramičnih retort, v katerih so v Idriji s preprostim postopkom žgali cinabaritno rudo. V Škofji Loki so še danes vidna območja, kjer so v preteklih stoletjih kopali glino in iz nje izdelovali najrazličnejše umetnostne in industrijske izdelke. Nenazadnje naj bi tudi škafar po odkritju živega srebra v škafu odnesel najdbo do zlatarja v Škofjo Loko. Ta dogodek je pomenil prelomnico v razvoju rudnika in mesta. Danes pa sta mesti povezani tudi z raziskovanjem glasbe in zgodovine.
