Film Jana Cvitkoviča, posnet v Idriji in Ajdovščini, je na 29. Festivalu slovenskega filma doživel izjemen sprejem. Razprodana dvorana, stoječe ovacije in nagrada za glavno igralsko vlogo so potrdili, da je Hotel Alkohol eden najodmevnejših slovenskih filmskih projektov tega leta.
Objavljeno: ponedeljek, 19. oktober 2026, ob 11:04 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: Katja Goljat, Matjaž Rušt, Damijan Bogataj
Na 29. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, ki se je v nedeljo, 18. oktobra, sklenil s podelitvijo festivalskih nagrad, je film Hotel Alkohol doživel enega svojih največjih trenutkov. Kot zadnji med celovečerci v tekmovalnem programu je bil na ogled novi igrani film scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča. Odziv občinstva je bil izjemen: dvorana Avditorija Portorož je bila popolnoma razprodana, organizatorji pa so morali zagotoviti tudi dodatna stojišča in zasilna sedišča.
Že pred začetkom projekcije je bilo jasno, da je zanimanje za peti celovečerni film uveljavljenega slovenskega režiserja veliko. Po zadnjem prizoru pa je sledil dolg in glasen aplavz, ki je prerasel v stoječe ovacije. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo režiserja, igralce in celotno produkcijsko ekipo, ki se je po projekciji predstavila gledalcem.
Posebno pozornost je požel Gregor Baković, ki je upodobil osrednji filmski lik Baka. Njegova igra je občinstvo prepričala že ob koncu projekcije, ob zaključku festivala pa je dobila tudi uradno festivalsko potrditev. Žirija mu je namreč na zaključni slovesnosti podelila vesno za najboljšega igralca. Pomemben delež k prepričljivosti filma sta prispevala tudi Medea Novak v vlogi odvisnice od drog in Drago Milinović v vlogi psihiatričnega bolnika.

Zgodba o ljudeh, ki iščejo svojo pot
Hotel Alkohol spremlja Baka na poti od uvodnega vzpenjanja po postajah križevega pota nad cerkvijo svetega Antona do sprejema na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Cvitkovič v zgodbo postopoma vplete njegove sorodnike, prijatelje, sobolnike na terapiji in zdravstveno osebje, pomembno vlogo pa ima tudi avtoritativni primarij. Ta se odloči, da bodo v bolnišnici pripravili olimpijske igre, zmagovalce pa za nagrado poslali na morje.
Ekipa Hotela Alkohol se tekmovanja loti z velikimi pričakovanji, prepričana, da si bo priborila zmago. Toda načrti se ne izidejo po pričakovanjih. Junaki se kljub temu ne odpovedo svojemu cilju in se odločijo, da bodo na morje odšli kar sami. Zapustijo bolnišnico, na izhodu iz Idrije pa začnejo svojo pot proti Ajdovščini z avtoštopom. Njihova pustolovščina se nazadnje konča v tamkajšnji lekarni. Film skozi preplet humorja, tragike in človeške topline odpira svet ljudi, ki se spopadajo z odvisnostjo, osebnimi stiskami in iskanjem nove priložnosti. Prav pristnost filmskih likov in njihovih odnosov je eden od razlogov, da je zgodba tako močno nagovorila portoroško občinstvo.

Idrija kot nepogrešljiv del filma
Posebno mesto v nastanku filma ima Idrija, saj je celotna ekipa snemala na lokacijah v Idriji in Ajdovščini. Pomemben partner produkcije je bila Psihiatrična bolnišnica Idrija, katere vodstvo je filmski ekipi omogočilo uporabo celotnega bolnišničnega trakta. V njem so posneli vse notranje prizore, snemanje pa je potekalo tudi v bolnišničnem parku in na pravem igrišču za delovno terapijo, kjer so nastali prizori košarkarskega tekmovanja.
»Za vso naklonjenost, ki so jo v Idriji pokazali do snemanja tega filma, smo jim neizmerno hvaležni,« je dan po festivalski projekciji povedal režiser Jan Cvitkovič. Producentka Slađana Vide je poudarila, da jim je z idrijsko lokacijo uspelo izpeljati skoraj nemogoče. Ko so se s predlogom, da bi film snemali v psihiatrični bolnišnici, obrnili na upravo, so naleteli na razumevanje in podporo. S tem so produkciji bistveno zmanjšali stroške, hkrati pa filmu zagotovili neprecenljivo mero avtentičnosti. Resnični prostori bolnišnice so namreč zgodbi dali posebno prepričljivost, ki bi jo bilo v običajnih filmskih scenografijah težko doseči.
Vesna za Bakovića in obetavna pot v kinematografe
Odlična interpretacija glavnega junaka je Gregorja Bakovića že po prvih festivalskih odzivih uvrščala med najresnejše kandidate za vesno za najboljšega igralca. Napovedi so se v nedeljo tudi uresničile. Festivalska žirija je njegovo vlogo nagradila z najvišjim priznanjem za igralski dosežek leta na Festivalu slovenskega filma. Za ustvarjalce pa je bilo veliko priznanje tudi vzdušje ob portoroški projekciji, ki je pokazalo, da ima film potencial za uspešno pot tudi zunaj festivalskih dvoran.
Festivalska žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala: »Gregor Baković v vlogi Baka – Petra na svojem obrazu preigra razpoloženja, nianse in agonije, pa tudi duhovitosti odvisnika od alkohola. Z drobnimi izrazi in gestami prepričljivo prikazuje, kako odvisnost od alkohola zaznamuje njegovo vedenje in odnose z okolico ter bližnjimi, ob tem pa ustvari večplasten lik človeka, ki bi lahko bil marsikaj, če mu življenja ne bi usmerjal alkohol.«

»To, kar se nam je zgodilo na projekciji v Portorožu, je nekaj enkratnega. Polno zasedena dvorana in izjemen odziv publike nam napovedujeta dobro pot tudi v slovenskih kinematografih,« je po projekciji povedal Jan Cvitkovič. Hotel Alkohol je tako v Portorožu doživel več kot uspešno festivalsko premiero.
Nagrada za Gregorja Bakovića, navdušenje občinstva in stoječe ovacije so pomembno priznanje celotni filmski ekipi, posredno pa tudi Psihiatrični bolnišnici Idrija, ki je s svojimi prostori in ljudmi postala nepogrešljiv del te filmske zgodbe.
Festival slovenskega filma 2026 – nagrade
Nagrada Art kino mreža Slovenije
Sence tišine / Jure Kreft in Darko Sintič
Nagrado društva FIPRESCI
Dekle noči / Leon Martečič
Vesna za posebne dosežke
Vse kar sem kadarkoli želela slišati / Ema Paš
Vesna za najboljši študijski film
Naši zidovi / Živa Divjak
Vesna za najboljši eksperimentalni film
Deveti vrh / Gregor Kocjančič
Vesna za animirani film
Kozmonavti / Leo Černic
Vesna za kratki igrani film
Hiška / Nika Jurman
Vesno za najboljši dokumentarni film
Ples življenja / Siniša Gačič
Vesna za posebne dosežke
Belo se pere na 90 / Marko Naberšnik
Vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo
Kar je treba storiti / Goran Lukič
Vesna za zvok
Ida, ki je pela tako grdo / Samo Jurca
Vesna za masko
Poslednja klofuta / Mojca Gorogranc
Vesna za kostumografijo
Skejtanje ni za punce / Mateja Fajt
Vesna za scenografijo
Izgubljeni sin / Miha Knific
Vesna za montažo
Dekle noči / Špela Murenc Škulj
Vesna za izvirno glasbo
Ida, ki je pela tako grdo / Alenija Pivko Kneževič in Simon Penšek
Vesna za direktorja fotografije
Dekle noči / Lev Predan Kovalski
Vesna za stransko moško vlogo
Ida, ki je pela tako grdo / Matej Puc
Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo
Vse kar je narobe s tabo / Klara Kuk
Vesna za najboljšo moško vlogo
Gregor Bakovič / Hotel Alkohol
Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo
Vse kar je narobe s tabo / Anuša Kodelja
Vesna za najboljši scenarij
Dekle noči / Luka Marčetič
Vesna za najboljšo režijo
Izgubljeni sin / Darko Štante
Vesna za najboljši celovečerni film
Ida, ki je pela tako grdo / Ester Ivakič
Vesna za najboljši film po mnenju gledalcev
Kauniaru – Pleši za ljubezen / Tomo Križnar



