Štefan Gnezda in njegov voziček

Vas Vojsko 23. junija praznuje svoj krajevni praznik. Na ta dan se prebivalci spominjajo tragičnih dogodkov iz časa druge svetovne vojne.

Objavljeno: četrtek, 2. junij 2026 ob 7:02 | besedilo: Irena Hvala | fotografije: Matjaž Marc

Na predvečer dneva državnosti so se domačini in ostali udeleženci zbrali na kulturni prireditvi v dvorani Doma krajanov in gasilcev. Naprej so prisluhnili prazničnemu nagovoru predsednice krajevne skupnosti Damjane Bončina. Spomnila je na pomembne lastnosti prednikov: na njihovo vztrajnost, hribovsko trmo in pogum pri ohranjanju temeljnih vrednot kot so materin jezik, kultura in ljubezen do domače zemlje.

Ob letošnjem praznovanju je bila na pobudo Kulturno prosvetnega društva Planika izdelana spominska tabla v spomin na rojaka Štefana Gnezde, avtorja pomembnega gozdarskega žičnega sistema, ki so ga kasneje poimenovali idrijski izvlek. Slovesno in častno nalogo odkritja je opravila najstarejša Gnezdova hčerka, Marija Hvala. Vsi sorodniki omenjenega inovatorja pa so se v zapisu, ki ga je prebrala voditeljica programa Kristina Ipavec, zahvalili kulturnikom za idejo in izvedbo postavitve spominske table.

O bogati tehniški dediščini Gnezdovega dela je nato spregovoril Leon Cimerman, kustos na gozdarskem in lesarskem oddelku v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Tam je namreč kot eksponat skrbno hranjen originalni Gnezdov žični izvlek in vlačilec. V zanimivem prispevku pa je opisal tudi poslanstvo muzeja in delo muzejskih delavcev.

V kulturnem programu, po scenariju Irene Hvala, so člani domačega kulturnega društva prebirali zapise iz strokovne literature, kjer se omenja Gnezdovo inovativno delo na področju gozdarstva. Hkrati pa so se s poezijami Črtomirja Šinkovca in Olge Kolenc poklonili domovini ob njenem rojstnem dnevu. Prireditev so s svojim prepevanjem obogatili tudi člani Moške vokalne skupine Vojsko, pod vodstvom Aleksandra Grošlja.

V zaključku programa so prisotni lahko prisluhnili mislim, da je bil Štefan Gnezda preprost Vojskar. Njegovo največje bogastvo sta bila vztrajnost pri iskanju dobrih tehničnih rešitev in pogum predstaviti svoj izum širši javnosti. Da spominska tabla ni le kovina z napisanimi podatki, je zahvala rojaku, je spomin in dokaz, da tudi iz majhnih krajev kot je Vojsko prihajajo ideje, ki izboljšujejo svet. Spominska tabla je bila po zaključeni prireditvi nameščena na zid v parku pod vojskarsko cerkvijo. Tu sta od lanskega leta postavljena podobna pomnika vojskarskima rojakoma, literatu Črtomirju Šinkovcu in glasbeniku Ivanu Rijavcu.

Kdo je bil Štefan Gnezda in kakšen je bil njegov izum?
Štefan Gnezda se je rodil leta 1907 na domačiji pri Baštetu, v družini Petra in Marije Gnezda. Kot večina otrok tistega časa je že v najnežnejših letih moral poprijeti za delo. Bil je radoveden deček, privlačilo ga je vse, kar je bilo povezano z orodji in tehniko. Opazoval je svojega očeta, ko je pogosto zgodaj zjutraj z vprežno živino odhajal na delo v okoliške gozdove. Na pragu odraslosti se mu je pridružil tudi sam. Mladi Štefe, tako so ga klicali Vojskarji, je sprejemal različna dela v gozdu, včasih so bila celo pretežka za njegova ramena. Tako je spoznaval težavnost gozdarjenja na strmih terenih in v težko dostopnih grapah. Videl je, kako zelo je nevarno spravilo lesa iz teh predelov. Trpeli so ljudje, trpela je vprežna živina. Marsikdo je v tem videl oviro za delo, Štefan pa je v tem videl izziv. Dolge ure je opazoval vrvi, škripce in preproste naprave. Premišljeval je, kako bi bilo mogoče spraviti les do ceste hitreje, z manj truda in več varnosti.

Najprej je postavil enostavno žično drčo, po kateri je spuščal les. Da bi les spravljal tudi navzgor je nosilni vrvi dodal še vlačilno vrv, ki se je navijala na pokončno vreteno, gnano z živinsko vprego. Za vožnjo lesa po nosilni vrvi je najprej uporabljal škripec, kasneje pa je sestavil voziček z dvema kolesoma ter smernim in nosilnim škripcem. Leta 1932 je predelal poltovorni avtomobil in ga uporabil za pogon žičnega sistema. Kar se je začelo kot zamisel enega človeka je postalo pomemben korak v razvoju slovenskega gozdarstva. Pionirsko delo – Štefanov izvlek, kasneje poimenovan Idrijski izvlek je bil na področju gozdarstva v uporabi več desetletij.