Svetovni dan hrane

Glavni poudarki so na dostopnosti, raznolikosti, hranilni vrednosti in varnosti hrane za vse ljudi ne glede na njihove ekonomske razmere ali geografsko lego. Čeprav svet že danes prideluje dovolj hrane za celotno prebivalstvo, je problem še vedno dostop do te hrane – mnogi so namreč zaradi neenakosti, podnebnih sprememb in konfliktov še vedno lačni.

Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo pridelavo hrane. Zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov je pomembno, da kmetje sprejemajo ukrepe, ki pripomorejo k večji odpornosti kmetijstva, kot so na primer podnebno prilagodljivi pridelki in sodobni namakalni sistemi. V Sloveniji, kjer se je v zadnjih letih povečala samooskrba z mesom, medtem ko je pri sadju in zelenjavi še vedno precej nizka, je trajnostno kmetijstvo ključno za doseganje prehranske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.

Svetovni dan hrane 2024 opozarja tudi na to, da je zavržena hrana velika izguba virov. Zavržena hrana pomeni izgubo vode, energije in zemlje, ki so bili vloženi v njeno pridelavo. V Sloveniji, kjer povprečen prebivalec zavrže približno 68 kg hrane na leto, je ključna ozaveščenost o pomenu zmanjšanja živilskih odpadkov.

Hrana mora biti dostopna vsem, ne glede na njihov socialni položaj. To je ključni cilj trajnostnega razvoja, saj so lakota, podhranjenost in prehranska negotovost neposredne posledice socialne neenakosti. Svetovni dan hrane tako predstavlja poziv k enotnosti v prizadevanju za odpravo lakote in zagotavljanje dostojnega življenja za vse.