Žive jaslice v jami očarale mnoge

Objavljeno: 6. januarja 2020 ob 11:06 / posodobljeno: 6. januarja 2020 ob 11:29

Avtor: Damijan Bogataj

Predzadnji dan starega leta so v Postojnski jami še zadnjič v lanskem letu pripravili ogled živih jaslic. Pred 30 leti so bili prvi, ki so si drzno upali postaviti žive jaslice v Sloveniji izven cerkva. V treh desetletjih je živa postavitev jaslic v podzemlju prerasla v enega osrednjih prazničnih dogodkov, ki privablja zelo veliko obiskovalcev.

Žive jaslice v Postojnski jami veljajo za eno od desetih najlepših podob božiča na svetu in s petimi kilometri še vedno ohranjajo rekord najdaljših živih jaslic v podzemlju na planetu.

Jubilejne 30. Žive jaslice v Postojnski jami je navdahnila znamenita snežna krogla. »Gre za element, ki ljudem prinaša čarobnost in veselje,« je za medije med prazniki povedal Marjan Batagelj, »prav to pa je tudi bistvo božičnih praznikov, kajne?« A za simboliko snežne krogle, v katero je postavljena najveličastnejša glasbena točka z operno pevko Urško Kastelic v Koncertni dvorani, je globlji pomen. V minulem letu so praznovali 200 let turističnega obiskovanja Postojnske jame in se spominjali prvih obiskovalcev. Med njimi je Postojnsko jamo največkrat obiskal avstrijski cesar Franc Jožef, velik ljubitelj in zbiralec snežnih krogel, obenem pa tudi tisti, ki je iznajditelja E. Perzya leta 1908 odlikoval za »edinstveno iznajdbo«.

Ko je v preprosti delavnici svojega sovaščana Marjan Batagelj prvič zagledal maketo Postojnske jame, je bil povsem navdušen. Natančno je opazoval takrat še nedokončane mehanske jaslice 31-letnega Bernarda Boleta in ga prevzet vzpodbudil, da jih nadgradi. Tako je počasi, a vztrajno zrasel še Jamski dvorec, skozi Jamo je bila postavljena železnica, zrasli so novi »špageti« in človeška ribica je dobila mladičke. Mimo svete družine pelje vlakec, sliši se klepanje, ribič je iz Pivke pravkar potegnil ščuko, vse se premika. Unikatne mehanske jaslice, ki jih je ljubitelj miniatur oblikoval kar deset let, so oživele. Ob gledanju se tudi »najbolj odraslim« prižgejo iskrice v očeh in vsi postanemo otroci.

Žive jaslice v Postojnski jami veljajo za eno od desetih najlepših podob božiča na svetu in s petimi kilometri še vedno ohranjajo rekord najdaljših živih jaslic v podzemlju na planetu. V jubilejni postavitvi je sodelovalo več kot 150 nastopajočih in med njimi sta bila poleg Urške Kastelic tudi Nuša Derenda in Luka Sešek. Poseben mejnik pa so z jubilejno postavitvijo Božične pravljice napisali kostumografi. Kar kilometer in pol dragocenega pozlačenega blaga so porabili za svečan kostum Angela, ki začara vrhunec ob zaključku v Koncertni dvorani. Nadnaravno lepoto angelov poudarjajo tudi unikatni elementi v obliki originalnih kostumskih metafor jamskih oblik. Duh bibličnega časa je osvežen s kreativno igro sodobnih tkanin, z likovno stilizacijo gub in s plastenjem.

Žive jaslice v Postojnski jami so največji približek originalu, ki ga je pred skoraj 800 leti v votlini samotnega kraja Greccio postavil sv. Frančišek Asiški. Pred 30 leti se je tako ob pogledu na jamsko kuliso povsem spontano rodila ideja o živih jaslicah v Postojnski jami. Prve so bile skromne, v obliki statičnega gledališča in postavljene v Tartarusu, delu jame, ki danes ni vključen v redni ogled. Ideja je bila drzna, revolucionarna, saj so bile to prve žive jaslice v Sloveniji, postavljene izven sakralnih objektov. Kljub tveganju je bila predstava izredno dobro sprejeta in povpraševanje je bilo iz leta v leto večje. Po začetkih, ki so vključevali zgolj tri svetopisemske prizore, je božično doživetje postajalo iz leta v leto bolj dinamično in obsežno. Konec 90. let se dogajanje razpotegne vzdolž turistične poti, dodajajo se prizori, leta 2005 prvič nastopi pevka Elda Viler. Po 30 letih so žive jaslice 90-minutni spektakel, ki se večkrat dnevno odvije v kar petih prireditvenih dneh. O veličastni predstavi z 18 svetopisemskimi in glasbenimi prizori v živih jaslicah so v prazničnih dneh poročali številni mediji, televizijske in radijske hiše ter spletni portali.

»Snežna krogla je element, ki ljudem prinaša čarobnost in veselje. Prav to pa je tudi bistvo božičnih praznikov, kajne?

Marjan Batagelj