Mag. Aleksander Mervar priznava, da na sistem za prenos električne energije pomislimo običajno takrat, ko pride do težav. Kot generalni direktor družbe Eles pozna vse podrobnosti delovanja elektro distribucijskega sistema preko katerega je industriji in občanom zagotovljena kakovostna in stabilna oskrba z električno energijo. Da vse deluje tako kot mora 24 ur na dan v ozadju skrbijo ekipe družbe Eles, ki bodo v prihodnje postavljene pred nove izzive.
Objavljeno: četrtek, 26. oktober 2023 ob 13:16 | besedilo: spletno uredništvo I fotografije: arhiv Eles
Eles je bil ustanovljen še v času bivše Jugoslavije? Kateri so zgodovinski mejniki?
V času od ustanovitve družbe Eles do danes, bi izpostavil štiri ključne mejnike, ki se nanašajo na našo osnovno dejavnost. Ustanovljen je bil novembra 1990, se pravi še v času bivše Jugoslavije. Na Eles so bili prenešeni vsi daljnovodi napetosti 400 kV, 220 kV in večji del 110 kV s pripadajočimi vozlišči, to je regulacijsko transformatorskimi postajami, najpomembnejše so Beričevo, Divača, Maribor, Podlog. Preko Elesa je šel ves denarni tok slovenskega elektroenergetskega sistema, Eles je kupoval in prodajal električno energijo za celotno državo. V lastništvu Elesa je kasneje pristal tudi 50% slovenski delež v NEK in statutarno večinski delež v pojetju Talum d.d. Kidričevo.
Za prenos električne energije upravljate s tremi omrežji. Gre za visokonapetostno prenosno omrežje na napetostnih nivojih: 400 kV, 220 kV in del 110 kV. Na katerih območjih so v uporabi posamezni sistemi?
Bom skušal odgovoriti zelo na kratko in poenostavljeno. Daljnovodi napetostnih nivojev 400 kV in 220 kV so tako imenovani tranzitni, čezmejni daljnovodi, izjema so daljnovodi, ki povezujejo lokacijo TEŠ z našim RTP Podlog, kjer je en 400 kV služil za prenos proizvedene električne energije iz bloka 6, en 220 kV za prenos proizvedene električne energije iz bloka5, ravno tako so izjeme 400 kV daljnovodi, ki služijo za prenos proizvedene električne energije iz NEK do naših notranjih RPT in direktno do hrvaškega prenosnega elektroenergetskega omrežja. 110 kV daljnovodi pa služijo predvsem za slovenske notranje potrebe.
Število zaposlenih prilagajate potrebam podjetja. Koliko je trenutno zaposlenih in kakšna je izobrazbena struktura?
Pred pripojitvijo SODO, nas je bilo 569, od tega 18 doktorjev znanosti, 50 magistrov znanosti, 372 s VI. in VII. izobrazbeno ravnjo in 129 s poklicno in srednješolsko izobrazbo. Skratka, 77% zaposlenih ima višjo izobrazbo od srednješolske.
V svojih dokumentih družba Eles d.o.o. poudarja »organizacijsko kulturo«. Kaj to pomeni?
Po definiciji je organizacijska kultura celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem. Temu skušamo slediti v čim večji meri.
Ustvarjalen in uspešen delavec je lahko le zadovoljen delavec. Ker najbrž sledite temu spoznanju ste vključeni v sistem podjetij, ki so prijazne do družin zaposlenih.
Seveda smo. Imamo certifikat, zaposleni pa kar nekaj ugodnosti, ki jim omogoča boljše usklajevanje svojega zasebnega življenja s službenimi obveznostmi, kot so: prilagodljiv delovni čas, možnost dela na domu, prosti dan za prvi šolski dan, počitniško delo otrok zaposlenih… Sam sem svojim zaposlenim večkrat povedal svojo definicijo družini prijaznega podjetja: »Eles je družini prijazno podjetje, vendar do tistih zaposlenih na Eles, ki so prijazni do Eles« Upam, da razumete!
Kako ste kot družba odprti za nove tehnologije in inovacije s področja vaše industrije, ki skoraj tedensko spreminjajo naš planet? Pametna omrežja naj bi v prihodnje bistveno pripomogla h kakovosti življenja ljudi v urbanih okoljih. Je Slovenija pripravljena na ta izziv uvajanja teh tehnologij?
Zelo! V Elesu se tega zelo dobro zavedamo. Aktivnosti iz tega področja smo pričeli intenzivirati od oktobra 2013 dalje, ko sem nastopil prvi mandat direktorja družbe. Proces sprememb ni bil enostaven, najprej je bilo potrebno spremeniti kulturo razmišljanja, usmerjati zaposlene k inovativnemu razmišljanju, jim prepuščati tudi del svobode pri kreiranju njihov predlogov in še kaj. Predvsem pa je bilo potrebno najti pravo osebo, ki bo na nivoju Elesa kooridinirala vse te aktivnosti. Brez da se bere kot hvala, trdim, da nam je vse to uspelo, zato navajam tudi nekatere ključne dosežke, katere nimajo primerjave v naši državi na področju energetike.
FutureFlow je bil štiriletni mednarodni raziskovalni projekt, v katerem je sodelovalo 12 partnerjev iz osmih evropskih držav, med njimi so štirje sistemski operaterji, raziskovalne ustanove, tehnološke družbe in dva trgovca z električno energijo. Vsa podjetja so vodilna na svojem področju glede tehnologij in storitev, ki jih ponujajo odjemalcem. Projekt je vreden 13 milijonov evrov in se je financiral iz evropskega programa Obzorje 2020. Družba Eles je bila koordinator projekta. Partnerji projekta FutureFlow so zato raziskali nove rešitve za izravnavo elektroenergetskega sistema in upravljanje pretokov v evropskem elektroenergetskem omrežju.
NEDO je bil najprej zamišljen kot triletni projekt pametnih omrežij, v katerem so osnovni partnerji NEDO in njegov pooblaščeni izvajalec Hitachi ter družba Eles. Zaradi covid-19 se je projekt podaljšal na šest let. Nameščene rešitve, v okviru projekta NEDO, presegajo sedanje stanje tehnike in postavljajo osnovo za nadaljnjo implementacijo naprednih rešitev v slovenski elektroenergetski sistem. Pridobljeno znanje bo uporabno tudi v širšem, mednarodnem okolju. V šestih letih je partnerjem kljub številnim oviram, ki jih je povzročila predvsem epidemija koronavirusa, uspelo uresničiti vse zastavljene cilje projekta ovrednotenega na približno 35 milijonov evrov. Vzpostavljeni so napredni sistemi vodenja in obratovanja omrežja, ki omogočajo izrabo razpoložljivih virov iz vseh napetostnih nivojev za učinkovito delovanje celotnega elektroenergetskega sistema. V sistem prilagajanja odjema je bilo vključenih več kot 800 gospodinjskih odjemalcev, ki so v času aktivacije svojo porabo v povprečju zmanjšali za približno 20 odstotkov. V Idriji in Ljubljani so vgrajeni baterijski hranilniki električne energije in nameščena področna sistema upravljanja z energijo, ki omogočata centralizirano upravljanje in spremljanje rabe energije v zgradbah na lokalnem območju ter ponujanje tovrstne prožnosti na trgu.
Eles je za ta dva projekta prejel dve nagradi ISGAN (angl. International Smart Grid Action Network) v svetovnem merilu. Demonstracijski projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti (projekt NEDO) je bil izbran kot zmagovalec, projekt FutureFlow pa kot drugi.
SINCRO.GRID je prvi evropski projekt s področja pametnih omrežij, ki je prešel vse faze od uvrstitve na listo projektov skupnega evropskega interesa, sofinanciranja iz Instrumenta za povezovanje Evrope do uspešne izvedbe in inovativne vključitve visoko učinkovitih naprav v slovensko in hrvaško elektroenergetsko omrežje. Z njihovo pomočjo danes dosegamo tehnično-poslovne učinke ureditve napetostnih razmer v omrežju, optimizacije izgub, izboljšanega nadzora nad obratovanjem omrežja in povečane integracije obnovljivih virov Hrvaške in Slovenije, hkrati pa največjim trgom v Evropi omogočamo dostop do obnovljivih virov celotne JV Evrope. V Londonu je letošnjega septembra potekala podelitev nagrad »Energy Storage Awards«, s katerimi so v dvanajstih kategorijah nagradili izjemne dosežke na področju baterijskih hranilnikov električne energije. Družba Eles je prijavila dva projekta – vgradnjo baterijskih hranilnikov v okviru projekta NEDO in projekta SINCRO.GRID. Z obema projektoma se je v kategoriji projekt leta sistemskega operaterja uvrstila v ožji izbor, projekt SINCRO.GRID pa je bil izbran kot najboljši projekt v kategoriji. V ožji izbor sta bila uvrščena še projekta iz Nemčije in Poljske.
Predstavniki konzorcija projekta GreenSwitch, katerega vodi Eles in Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, so junija v Københavnu v prisotnosti visokih predstavnikov Evropske komisije, slavnostno obeležili podpis sporazuma o sofinanciranju projekta v okviru programa Instrument za povezovanje Evrope. Za izvajanje projekta GreenSwitch bo Evropska komisija prispevala več kot 73 milijonov evrov.
Eles je zaključil projekte s 27 državami in trenutno sodeluje s 30 državami po vsem svetu.
Inovacije in izboljšave so marsikje gonilo napredka? Kako pri zaposlenih spodbujate iskanje rešitev s pozitivnim učinkom?
Sem odgovoren za celovito poslovanje družbe Eles. Zato je moja primarna naloga prepoznati potencial v obstoječih sodelavcih in jih ustrezno usmeriti. Tako sem mag. Uroša Salobirja, po več dekadah njegovega delovanja v družbi Eles, usmeril v področje inovacij. Moja priporočila in usmeritve je sprejel, jih več kot uspešno dodelal sam, s svojo ekipo ter z ostalimi strokovnjaki Elesa dosega mednarodno zavidljive rezultate. Pri zaposlenih tako spodbujam iskanje rešitev s pozitivnim učinkom z vzorom in kulturo, ki jo razvijajo najboljši in najuspešnejši vodje v družbi Eles.
Za področje prenosa električne energije je najbrž velikega pomena vpetost nacionalnega omrežja v omrežje EU. Kakšne so te povezave?
Eles je član evropskega združenja ENTSO-E (angl. European Network of Transmission System Operators), katerega glavna naloga je, da preko svoji omrežnih kodeksov zagotavlja harmonizirano delovanje evropskega prenosnega omrežja. Zaposleni za zagotavljanje in izpolnjevanje teh omrežnih kodeskov delujejo v preko 200 mednarodnih delovnih skupinah.
Elesovo prenosno omrežje je relativno najbolje povezano s sosednjimi državami od vseh članov ENTSOE. Lansko leto smo zaključili investicijo v daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince in s tem naš sistem neposredno povezali še z madžarskim, edinim, s katerim do takrat nismo bili. Imamo preko 11.000 MW čezmejnih termičnih kapacitet in skoraj 5.000 MW čezmejnih komercialnih kapacitet. Slednje trenutno zadostujejo za dvakratno pokritje slovenske konične porabe električne energije.
Leta 2016 ste kot prvi v Evropi skupaj z italijanskim sistemskim operaterjem Terna, italijansko borzo z električno energijo Gme in slovensko borzo z električno energijo Bps začeli s čezmejnimi prenosi znotraj dneva. Kakšne so prednosti tega sodelovanja?
Leta 2016 je bilo vzpostavljeno spajanje trgov na SI- AT meji. Vzpostavitev spajanja trgov na SI-IT meji se je začelo izvajati dosti prej, s 1. januarjem 2011. Prednosti sodelovanja so povečana učinkovitost dodeljevanja razpoložljivih količin čezmejnih prenosnih zmogljivosti na SI-IT/SI-AT meji (zaradi odprave trgovanja v dveh korakih – eksplicitne dražbe + ločen čezmejni nakup/prodaja elektrike), izrazito povečanje globine slovenskega borznega trga in obsega trgovanja na njem (v letu 2010 pred spajanjem 195 GWh, v letu 2011 pa že 1,525 TWh ter potem v roku treh let oziroma do vstopa v enotni evropski trg za dan vnaprej z SI- IT mejo na 6,248 TWh), vzpostavitev zanesljivega cenovnega signala na slovenskem borznem trgu ter povečana konvergenca cen slovenskega borznega trga s sosednjimi borznimi trgi (v kolikor so na voljo zadostne, neomejene, količine razpoložljivih količin čezmejnih prenosnih zmogljivosti za trgovanje).
Ob osnovnem omrežju za prenos električne energije družba Eles razpolaga tudi s samostojnim optičnim omrežjem. Kako obsežno je to omrežje? Komu je namenjeno?
Gre za drugo največje optično omrežje v naši državi, takoj za omrežjem Telekoma. Gre za »magistralno omrežje«, prioritetno namenjeno za daljinsko upravljanje in nadzor delovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja. Optična vlakna so nameščena v strelovodnih vrveh, montiranih na konicah naših daljnovodnih stebrov. Da vse to deluje, imamo na lokaciji Kleče sodoben telekomunikacijskih center, ki krmili njegovo delovanje. Ker vgrajujemo optična vlakna večjih kapacitet, kot jih potrebujemo, višek kapacitet tržimo, praviloma preko naše odvisne družbe Stelkom, skrbimo pa tudi, da imajo ključni državni organi na razpolago tako imenovano »redundantno omrežje« v kriznih situacijah.
Sledite na tem področju tudi vse bolj uveljavljenim načelom pametnih omrežij?
Pojem »pametna omrežja« je velikokrat uporabljen napačno oziroma tisti, brez zamere, ki o temu sprašujejo, ne vedo, na kateri stopnji razvoja je posamezni gospodarski subjekt.
Za Eles lahko rečem, da se je za usmeritev v pametna omrežja odločil daljnega leta 2007, ko je bila sprejeta odločitev, da se pristopi v investicijo prečnega transformatorja v Divači, s katerim obvladujemo fizične pretoke električne energije po našem prenosnem omrežju. Od leta 2010 dalje, ko je bil prečni transformator, katerega investicijska vrednost je znašala preko 50 milijonov evrov, dan v uporabo, so se naše investicijske aktivnosti v tej smeri samo stopnjevale. Eden izmed mejnikov je bil zagon projekta SUMO, s katerim v realnem času ugotavljamo obremenitve daljnovodov in izvajamo stikalne manipulacije s ciljem zniževanja teh obremenitev, rezultat pa so nižji povesi daljnovodnih vrvi in nižje izgube na prenosnem omrežju. Še bi lahko našteval. Trdim, da je Elesovo omrežje pametno omrežje, na marsikaterem področju smo bili eni prvih v EU.
Kako je Idrijsko-Cerkljanska subregija preskrbljena z električno energijo, kakšni so načrti za posodobitve in izboljšave omrežja na tem območju?
Idrijsko-Cerkljanska subregija se na prenosnem nivoju napaja iz RTP 400/220/110 kV Divača in je del tako imenovane severno Primorske zanke. V tej je predvsem zaradi delovanja ČHE Avče in nezadostnega omrežja zmanjšana zanesljivost obratovanja prenosnega omrežja, pojavljajo se povečane izgube in s tem višji stroški delovanja omrežja. Ozko grlo predstavlja nedokončanje izgradnje odseka 3,4 km DV 2 x 110 kV Divača–Nova Gorica na območju Renč, ki ga bo družba Eles dokončala v letu 2024, za kar si je prizadevala od leta 2008 dalje. Na ta način bo zgrajeni odsek zagotovil višji nivo zanesljivost obratovanja celotne Primorske zanke in posledičnoxx idrijsko-cerkljanskega območja. Dodatno bo v prihodnosti zagotavljana nemotene oskrbe z električno energijo pripomogla tudi nova 110 kV povezava med Logatcem in Žiri. Njena izgradnja je predvidena v letu 2027 in je v domeni Elektro Ljubljana. Neposredno v Idriji bosta Eles in Elektro Primorska izvedla tudi celovito obnovo tehnološko zastarele RTP 110/20 kV Idrija (do 2027). V Cerknem je predvidena obnova dela RTP 110/20 kV Cerkno (do 2025). Z navedenimi investicijskimi vlaganji bo družba Eles tudi v prihodnje zagotovila kakovostne pogoje za nemoteno oskrbo tega dela Slovenije z električno energijo.
Omenil bi še projekt NEDO, katerega del smo implementirali v občini Idrija. V Idriji je bilo bistvo projekta NEDO vzpostavitev pametne skupnosti. Postavili smo hranilnik električne energije (1 MW/1 MWh), distribucijsko omrežje nadgradili s sistemom vodenja ADMS in vzpostavili področni sistem upravljanja z energijo, v katerega so bile vključene ključne javne stavbe in nekaj gospodinjstev. Sistem omogoča občini centraliziran nadzor in upravljanje energije ter posledično varčnejšo in učinkovitejšo rabo energije. S sistemom ADMS lahko učinkovitejše upravljamo distribucijsko omrežje in vzpostavimo napredne funkcije obratovanja omrežja. S hranilnikom Eles dobi pomoč pri izvajanju sistemskih storitev. Vsi navedeni sistemi so informacijsko povezani v celoto, s katero smo demonstrirali tudi vzpostavitev otočnega obratovanja. Alpsko mesto, kot je Idrija, je namreč bolj izpostavljeno ekstremnim vremenskim pojavom in tako z vzpostavitvijo otočnega obratovanja omogočimo boljšo kakovost oskrbe.
100% varnosti delovanja sistema ne morete zagotoviti. Podpirate odločitev velikih podjetij, da si za reševanje kriznih situacij same urejajo proizvodnjo električne energije?
Eles je tisti, ki ima nalogo, da je delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema brezhibno. Imate pa prav, 100% varnosti delovanja ni nikjer, tudi v proizvodnih procesih teh »velikih« podjetij ne! Vas jaz vprašam – mi navedete eno »veliko« podjetje, ki je do danes to že storilo?
Sam ga ne poznam. Pa veste, zakaj ne? Ker se to ne izplača, razen v primeru ekstremno visokih državnih spodbud. Sam pri sebi se nasmejim, ko berem članek, da je nekdo postal »samooskrben«, pa naj si gre za veliko podjetje, lokalno skupnost ali gospodinjstvo! No, ko se bodo odklopili od elektroenergetskega omrežja, potem pa bodo samooskrbni!
Je pa to ena od možnih opcij, po letu 2030. Poznam pa precej primerov, ko so posamezna podjetja izkoristila svoje določene danosti, povezane z njihovo lokacijo, kot so visoka stopnja osončenosti za instalacijo sončnih elektrarn, kot je npr. bližina hidropotenciala za izgradnjo manjših hidroelektrarn ali specifičnosti njihovega procesa. Seveda, vse takšne investicije pozdravljam, so z vidika ekonomike delovanje teh podjetij koristne.
Na številnih strehah zasebnih in javnih zgradb vidimo panele sončnih elektrarn. Kako se Eles vključuje v te nove izzive, ki jih prinašajo male sončne elektrarne?
Eles je lastnik in upravljalec prenosnega omrežja, zato na nas, neposredno, razmah instaliranih kapacitet malih sončnih elektrarn ne vpliva. Smo pa že pred časom ocenili, da bo ta proizvodnja vplivala na napetostne profile v prenosnem omrežju, zato smo se odločili za projekt Sincro.Grid, katerega smo zaključili lansko jesen. Sedaj smo pripravljeni na bistveno večji obseg malih, razpršenih virov, do 3.000 MW instalirane moči. Po naši oceni bo tega konec letošnjega leta okrog 1.000 MW. Ravno z sodobnimi napravami za uravnavanje napetostnih profilov smo lanskega novembra, brez vsakih problemov zagotavljali nemoteno delovanje slovenskega elektroenergetskega omrežja pri več kot 90% uvozni odvisnosti.
Kot sistemski operater moramo skrbeti, da imamo na razpolago zadostne moči za celo paleto sistemskih storitev. V primeru povečevanja instaliranih moči to pomeni, da bomo morali, ko instalirane moči presežejo1.000 MW, zakupiti dodatnih 5 MW tako imenovanih kapacitet za avtomatsko regulacijo povrnitve frekvence. Kaj to pomeni? Pri dodatnih 2.000 MW je to dodatnih 100 MW kapacitet z letnim stroškov okrog 21 milijonov evrov. Te dodatne stroške bodo morali kriti vsi slovenski končni porabniki električne energije. To pomeni trenutno 24% vseh prihodkov, ki jih Eles realizira od slovenskih končnih porabnikov.
Drugega oktobra 2023 smo pripojili družbo SODO, ki je nosilec koncesije za upravljanje distribucijskega omrežja, ni pa njegov lastnik. Lastniki so slovenske elektrodistribucije, pred tem smo bili od decembra 2022 njen 100% lastnik. To pomeni, da smo drugega oktobra 2023 postali tako imenovani kombinirani operater, nosilec koncesije tako za prenosno kot za distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Ključna naloga, za kar smo po tej pripojitvi neposredno odgovorni, je priprava 10 letnih načrtov razvoja distribucijskega omrežja. Prvega, za obdobje 2025 do 2034 moramo pripraviti do septembra 2024. Metodologijo pripravljamo že od letošnje pomladi, bo bistveno drugačna, kot je bila v preteklosti, izpolnjevala pa naj bi pričakovanja, da bo bodoče slovensko elektrodistribucijsko omrežje sposobno pravočasno izvrševati in razreševati naloge, ki nas čakajo v procesu tako imenovanega »zelenega prehoda«.
Obiskovalcev skupaj : 77436
Prikazov skupaj : 290653
Trenutno : 45
