V Novakih nastaja muzej

Silvo Čemažar, Tovmažev iz Gorenjih Novakov, je 6. aprila na svoji domačiji pripravil dan odprtih vrat in širši javnosti pokazal številne domače pripomočke in orodja, ki so v preteklosti za življenje in delo na kmetiji predstavljali pravo revolucijo.

Objavljeno: torek, 16. april 2024 ob 7:17 | besedilo: Damjana Peternelj | fotografije: Bojan Tavčar in Damjana Peternelj

Silvo Čemažar:

»Štirinajst let je, odkar sem obnovil prvi pogonski motor in v tem času je nastalo precej opreme, ki so jo uporabljali včasih. Z zadnjim motorjem, ki sem ga obnovil letos, sem zaključil zbiranje in obnavljanje, sedaj pa želim ljudem prikazati, kaj sem v tem času naredil, še naprej bom obujal opravila in običaje, ki so se na naši kmetiji obujali davno nazaj.«

Zbirko, ki prerašča v muzej, dopolnjujejo številna kmečka orodja, ki jih Silvo rad prikaže v vodenem in tematsko zaokroženem ogledu: od poseka in spravila lesa z žagami gamsarcami in amerikankami ter posebnim vitlom, do razreza na cirkularju, obdelave lesa na stružnici, pa ostrenja predmetov, od nožev do sekir in plenkač na brusilnih strojih. Obnovljene Silvove priprave na ročni, nožni in tudi bencinski pogon, ki so bile plod iznajdljivosti domačih mojstrov, so še vedno uporabne. Zadnji, tematsko zaokrožen sklop, je strnjen v prikaz obdelave žita, ob mlatilnici, različnih pripomočkih za rezanje slame in mlinu za mletje moke.

klikni za povečavo

Kot pove Silvo Čemažar, je veliko spremembo v njegovem kraju in širše prinesel konec prve svetovne vojne, ko je celotna Cerkljanska pripadla Kraljevini Italiji. Kljub slabim pogojem za življenje Slovencev pa je prinesla tudi napredek, saj so Italijani ob rapalski meji gradili tako imenovani alpski zid in mnogim domačinom se je ponudila možnost za delo na gradbiščih in cestiščih, tudi njegovemu očetu. Mnogi so si tedaj tudi gmotno opomogli, Italijani so bili namreč dobri in zaupanja vredni delodajalci.

Veliko prelomnico je na začetku prejšnjega stoletja predstavljal izum pogonskega motorja, ki so si ga kmalu omislile vse naprednejše kmetije in je za kmete pomenil prihranek časa in denarja. Prav ta del življenja teh krajev Silvo z veseljem spet oživlja. Kot omeni, pa se je napredek na kmetijah na Cerkljanskem zaustavil s prihodom industrializacije in vzpostavitvijo obrata Eta, zato se je kmetijstvu namenjalo vse manj časa. Predmete iz njegove zbirke so na Cerkljanskem uporabljali nekje do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Svoje znanje in veščine sicer rad prikaže v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, s katerim sodeluje zadnjih osem let in ga pogosto povabijo k prikazu različnih starih opravil, saj je njegova zbirka izjemna predvsem zato, ker so vsi predmeti uporabni, pogonski motorji pa vsi tudi delujejo.

klikni za povečavo

S prikazom in obiskom pretekli konec tedna, ko so ga obiskali številni prijatelji s Cerkljanskega in širše, je bil zelo zadovoljen, predvsem pa je spet vzpostavil tradicijo prikazov starih opravil, s katero so začeli v Turističnem društvu Novaki kmalu po letu 2000.

Ko so se letos odločili, da večje prireditve ne bo, je Silvo, sicer pred leti eden najdejavnejših članov društva, sam pri sebi sklenil, da bo namesto tega odprl vrata svoje domačije ter predmete ob izjemnem tehničnem znanju delil s širšo javnostjo.