Zavrnili strateški načrt mestne knjižnice

Objavljeno: četrtek, 25. 2. 2021 ob 9:27 - zadnja posodobitev: 26. 2. 2021 ob 9:54 | Damijan Bogataj

Občinski svetniki so na rednem februarskem zasedanju obravnavali Strateški načrt delovanja Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, ki bo temeljni programski dokument tega zavoda za delovanje v prihodnjih petih letih. Po daljši razpravi so sprejem dokumenta zavrnili.

Direktorica knjižnice Nada Božič Eržen, ki je s tem koledarskim letom prevzela vodenje zavoda, je občinskim svetnikom podrobno predstavila 18 strani dolg dokument. V njem so podrobno razdelana vsa delovna področja knjižnice od klasične knjižnične do galerijske in filmske dejavnosti. Mestna knjižnica in čitalnica želi v prihodnje postati osrednji javni zavod na področju kulture v kraju in občini. Za izvajanje tako razvejanega programa pa načrtuje tudi nove zaposlitve. Kot so zapisali v dokumentu, naj bi se število zaposlenih iz sedanjih 11,8 povišalo na 14,1. Financiranje plač le-teh pa bi si sporazumno delili občini ustanoviteljici glede na to, kje se posamezni program izvaja.

Direktorica je predstavila tudi program nabav tehničnih sredstev za delovanje in načrt za posodobitve prostorov. Tako v pritličju Magazina načrtujejo celostno infrastrukturno sanacijo, vgraditev protivlomnega in protipožarnega sistema. Za nemoteno uporabo bi radi v poslopju vgradili dvigalo, s katerim bi bili kulturni dogodki dostopni tudi gibalno oviranim občanom.

Direktorica Nada Božič Eržen je občinskim svetnikom podrobno predstavila strateški načrt delovanja knjižnice

S prostorsko stisko se soočajo v Cerknem, kjer sedanji prostori ne zadoščajo za kakovostno izvajanje programov, kletišče pa je zaradi vlage povsem neuporabno. V knjižnici v Spodnji Idriji po selitvi na novo lokacijo ne načrtujejo večjih sprememb. Drugače je v Črnem Vrhu, kjer se povečuje število uporabnikov, zato načrtujejo dokup novih poslovnih prostorov v Pagonovi hiši, kjer bodo v sodelovanju z domačimi kulturniki lahko širili programe.

Za Filmsko gledališče Idrija vodstvo knjižnice ugotavlja, da je le-to v slabi »infrastrukturno-programski kondiciji«. Zato načrtujejo nakup sodobnih naprav za predvajanje filmov s tehnologijo DCP. V Galeriji svete Barbare načrtujejo sanacijo poslopja ter »zasnovo pestrejših in aktualnih vsebin«. Za boljše delovanje zavoda načrtujejo tudi nakup službenega vozila, s katerim bodo dostavljali knjige do uporabnikov, ki so gibalno ovirani, starejši in stanujejo izven občinskega središča. Uporabili ga bodo tudi za delovanje obeh galerij in filmskega gledališča.

In ker so vsi njihovi programi namenjeni javnosti, bodo poskušali zadržati že večletno upadanje članstva. To se je iz 4.965 leta 2016 v letu 2020 zmanjšalo na 3.701 kljub temu, da vsako leto pridobijo od 194 do 374 novih članov.

V pritličju Magazina načrtujejo celostno infrastrukturno sanacijo, za nemoteno uporabo pa bi radi v poslopju Magazina vgradili dvigalo.

Samo Kuščer je povedal, da je zelo zadovoljen s knjižnico. Ta veliko pomeni predvsem ljudem s podeželja. Že pred časom pa je predlagal, da bi lahko knjige do občanov na podeželju nosili poštarji in preko njih bi se knjige tudi vračale v knjižnico. »Malo modernega pristopa predlagam,« je še povedal Samo Kuščer, tudi sam avtor številnih knjižnih del.

Aleksander Paglavec je predlagal pospeševanje branja elektronskih knjig, Robert Šinkovec pa je pogrešal digitalizacijo. »Prav na vprašanje, kako približat knjižnico mladim, v tem dokumentu nisem dobil odgovora kljub temu, da je to ena ključnih vsebin za podeželje, za mesto in za mlade.«

Dejan Mrak je menil, da bi moral biti dokument bolj prilagojen starostni strukturi uporabnikov teh storitev.

Pred sklepom razprave je direktorica Nada Božič Eržen povedala, da je dokument svet zavoda že obravnaval in ga sprejel z oceno, da gre za zelo drzen načrt delovanja v prihodnjih petih letih. Strokovne službe so potem ugotovile, da je prišlo do prehitre obravnave in sprejetja na svetu zavoda, saj bi moral najprej o tem dokumentu odločati občinski svet. V luči tega spoznanja je še pred glasovanjem Erik Logar predlagal zavrnitev dokumenta in ponovno obravnavo na eni od prihodnjih sej sveta.

Trinajst občinskih svetnikov je glasovalo proti, štirje so bili za, trije pa niso želeli glasovati. Direktorico javnega zavoda so zadolžili za pripravo novega dokumenta.

V razpravi na zasedanju občinskegea sveta je podžupan Branko Lapajne ob jasnih podatkih o novih zaposlitvah pogrešal predvsem podatek kaj bodo občani s tem pridobili. Drugi podžupan Kristjan Brus je jasno povedal, da dokumenta ne podpira, saj je kopija prejšnjega. Novo je le to, da so opustili načrte za širitev mreže na podeželje. Zasilna rešitev s kombijem je po njegovem mnenju neustrezna, saj mora knjižnica delovati v korist vseh občanov in ne samo tistih v občinskem središču.

Franci Medic je ocenil, da polovica predstavljenega dokumenta sloni na enem novem avtomobilu, četrtina na novih zaposlitvah in le četrtina na viziji. »Osredotočiti se je treba na to, kako bomo ljudi pripeljali do knjig in ne kako bomo knjige vozili do ljudi.« Zamisel za razvažanje knjig z avtomobilom je označil za absurd, ob tem da po občini vsak dan vozijo avtobusi in kombiji ter številne dostavne službe. Erik Logar je podprl zamisel za izboljšanje dostopa za ranljive skupine in gibalno ovirane, pri načrtovanih prevozih knjig pa je predlagal sodelovanje z drugimi javnimi zavodi v občini. Bojan Režun je v dokumentu pogrešal notranje rezerve in povezovanje z osnovnimi šolami ter dodal, da ga »ta načrt ni prepričal«.